Stephen Hawking

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stephen Hawking
Stephen Hawking.StarChild.jpg
Stephen Hawking
Rojstvo 8. januar 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1] (72 let)
Oxford
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklic fizik, Q2998308?, astrofizik, matematik in avtor
hawking.org.uk


Stephen William Hawking [stéven víljem hóking], CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Hawking velja za enega od vodilnih svetovnih teorijskih fizikov. Je sedemnajsti Lucasov profesor matematike na Univerzi v Cambridgeu in član Kolidža Gonvillea in Caiusa (Gonville and Caius College). Je raziskovalec črnih lukenj in nastanka Vesolja.

Bojuje se zoper zahrbtno bolezen gibalnih nevronov, imenovano amiotrofična lateralna skleroza, ki ga je skoraj povsem ohromila. Govori s pomočjo sintetizatorja govora. Obstaja celo zanimiv pripetljaj, ki nam veliko pove o tem, kako bistrega in čilega duha je: dva meseca je neki študent s pomočjo vseh mogočih pomagal poskušal potrditi in nadaljevati zapleteno delo s področja kvantne fizike. Prišel je k Hawkingu in mu predstavil izsledke svojega dela, vendar pa Hawking ni bil zadovoljen. Imel je celo točo pripomb, pri čemer se je izkazalo, da ni upošteval določenih fizikalnih konstant, da ni predvidel določenih posledic, tako da ga je Hawking spet napotil in pripravil do tega da je začel znova.

Hawking je na dokaj presenetljiv način dokazal, da črne luknje izhlapevajo, ko se dva povezana osnovna delca, delec in antidelec, ločita s singularnostjo, kar enemu izmed njiju omogoči, da se iztrga ven iz dogodkovnega obzorja. Vendar pa je ocenjen čas spet velikanski, saj bi črna luknja z maso Sonca izhlapevala 10 na 60 potenco, svoj obstoj pa bi končala v spektakularni eksploziji, s katero bi lahko nastalo novo vesolje z bolj ali manj istimi konstantami.

Poleg tega zagovarja teorijo o vzporednih vesoljih, nastopal pa je celo, kot stranski igralec, v Zvezdnih stezah, kjer so ga postavili ob bok Albertu Einsteinu in Isaacu Newtonu.

Za njegove znanstvene dosežke mu je leta 2006 Kraljeva družba iz Londona podelila Copleyjevo medaljo.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]






  1. ^ Zapis #118761285 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.