Kraljeva astronomska družba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko združenje v Londonu (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja. Leta 1831 se je preimenovalo v trenutni naziv, potem ko mu je William IV. Britanski podelil Kraljevo listino. Leta 1915 je združenje prejelo Dopolnilno listino, s katero so lahko pričeli vključevati tudi ženske članice.

Trenutno predstavlja Združeno kraljestvo v Mednarodni astronomski zvezi in je hkrati članica Znanstvenega sveta Združenega kraljestva. Njene glavne naloge so ostale enake: spodbuja in predstavlja študij astronomije, znanosti Osončja, geofizike in drugih povezanih področij[1].

Člani družbe se dobivajo v Burlington House (Piccadilly, London) in drugje po Združenem kraljestvu. Ukvarjajo se tudi z izdelavo astronomskih zbornikov in drugih publikacij. Trenutno ima družba več kot 3000 članov[1], od katerih jih tretjina ne živi v Združenem kraljestvu.

Vsebina

[uredi] Člani

[uredi] Nagrade in priznanja

Najvišja nagrada družbe je Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe.

Druge nagrade so: Eddingtonova medalja, Herschlova medalja, Chapmanova medalja, Pricova medalja in Jackson-Gwiltova medalja.

Družba podeljuje tudi častna predavateljstva: Predavateljstvo Harolda Jeffreysa iz geofizike, Predavateljstvo Georga Darwina iz astronomije in Predavateljstvo Geralda Whitrowa iz fizikalne kozmologije.

[uredi] Viri in opombe

  1. ^ a b RAS Website "About the RAS" page; [1]

[uredi] Glej tudi