Kraljeva astronomska družba
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko združenje v Londonu (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja. Leta 1831 se je preimenovalo v trenutni naziv, potem ko mu je William IV. Britanski podelil Kraljevo listino. Leta 1915 je združenje prejelo Dopolnilno listino, s katero so lahko pričeli vključevati tudi ženske članice.
Trenutno predstavlja Združeno kraljestvo v Mednarodni astronomski zvezi in je hkrati članica Znanstvenega sveta Združenega kraljestva. Njene glavne naloge so ostale enake: spodbuja in predstavlja študij astronomije, znanosti Osončja, geofizike in drugih povezanih področij[1].
Člani družbe se dobivajo v Burlington House (Piccadilly, London) in drugje po Združenem kraljestvu. Ukvarjajo se tudi z izdelavo astronomskih zbornikov in drugih publikacij. Trenutno ima družba več kot 3000 članov[1], od katerih jih tretjina ne živi v Združenem kraljestvu.
Vsebina |
[uredi] Člani
[uredi] Nagrade in priznanja
Najvišja nagrada družbe je Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe.
Druge nagrade so: Eddingtonova medalja, Herschlova medalja, Chapmanova medalja, Pricova medalja in Jackson-Gwiltova medalja.
Družba podeljuje tudi častna predavateljstva: Predavateljstvo Harolda Jeffreysa iz geofizike, Predavateljstvo Georga Darwina iz astronomije in Predavateljstvo Geralda Whitrowa iz fizikalne kozmologije.