George Phillips Bond

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
George Phillips Bond
Rojstvo: (1825-05-20)20. maj 1825
Smrt: 17. februar 1865 (1865-02-17) (39 let)
Bivališče Zastava Združenih držav Amerike ZDA
Narodnost: Flag of the United States ameriška
Področja: astronomija
Poznan po: astrofotografija
Pomembne nagrade
in priznanja:
Zlata medalja RAS (1865)


George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

George je bil sin Williama Bonda. Izučil se je za astronoma, ko je pomagal svojemu očetu pri delu v observatoriju. Ukvarjal se je z Osončjem in med drugim odkril 11 kometov.

Ko sta z očetom skupaj raziskovala Saturn, je George leta 1848 odkril njegov osmi naravni satelit Hiperion (Hyperion). Neodvisno od njega je satelit odkril istega leta tudi Lassell.

Leta 1856 je pokazal, da je slika svetlejše zvezde na fotografski plošči večja zaradi močnejšega vpliva na zrnca srebrovega bromida. Zaradi tega je bilo mogoče oceniti njen sij. Leta 1857 sta Bonda skupaj s F. Whipleyem posnela prvi dvojni zvezdi Mizar v Velikem medvedu. Pri tem se mu je posrečilo, da je na fotografijo ujel obe zvezdi. To je bila prva fotografija dvojne zvezde.

Ko je leta 1859 umrl oče, ga je nasledil kot predstojnik Observatorij Harvardovega kolidža (Harvard College Observatory).

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 1865 mu je Kraljeva astronomska družba podelila Zlato medaljo.

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenujeta kraterja na Luni (G. Bond) in Marsu (Bond). Po njem in očetu Williamu se imenuje asteroid 767 Bondia.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]