Ernst Julius Öpik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ernst Julius Öpik
ErnstJuliusOpik.jpg
Ernst Julius Öpik

Ernst Julius Öpik [êrnst július jópik], estonski astronom, * 22. oktober 1893, Kunda, Estonija, † 10. september 1985, Bangor, grofija Count Down, Severna Irska.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Öpik je deloval v Taškentu. Leta 1922 je uporabil Peasovo rotacijsko krivuljo in ugotovil, da ima M31 dva do trikrat toliko mase za izsevanje enake količine svetlobe, kot jo ima naša Galaksija. Z drugimi besedami, na enoto mase izseva M31 le tretjino do polovico svetlobe, ki jo izseva naša Galaksija. Namesto da bi sklenil, da je M31 »temna galaksija«, je Öpik predlagal popravo njene oddaljenosti. Če je Andromedina galaksija dlje, kot so mislili astronomi do takrat, bi morali zvišati njen absolutni sij, da bi pojasnili njen navidezni sij, to pa bi znižalo razmerje med maso in izsevano svetlobo na vrednost, ki je blizu tisti za našo Galaksijo. Rezultat njegovega dela je bil predlog, da je M31 skoraj dvakrat dlje, kot je trdil Hubble na podlagi študija kefeid - 1,6 milijona svetlobnih let namesto 930.000. Današnja ocena oddaljenosti Velike Andromedine galaksije je 2,2 milijona svetlobnih let.

Öpik se je osredotočil na študij manjših teles kot so asteroidi, kometi in meteorji. Leta 1932 je razdelal teorijo o nastanku kometov v našem Osončju. Verjel je, da izvirajo iz oblaka, ki leži daleč od Plutonovega tira. Danes temu oblaku rečemo Oortov oblak, oziroma Öpik-Oortov oblak.

Od leta 1948 do 1981 je delal na Observatoriju Armagh na Severnem Irskem.

Njegov vnuk Lembit Öpik je politik v Združenem kraljestvu.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje asteroid 2099 Öpik.