Charles-Eugène Delaunay
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Charles-Eugène Delaunay, francoski astronom in matematik, * 9. april 1816, Lusigny-sur-Barse, Francija, † 5. avgust 1872, pri Cherbourgu, Normandija, Francija.
Vsebina |
[uredi] Življenje in delo
Delaunay je študiral na Sorboni (Sorbonne). Njegov učitelj je bil Biot.
Leta 1860 in 1867 je objavil teorijo o Luninem gibanju, izdelano po drugačni osnovi kot je bila Hansenova iz leta 1838. Newcomb je pokazal, da se je njegova teorija odlično ujemala s Hansenovo teorijo. Delaunay je obravnaval gibanje Lune kot poseben primer problema treh teles. Njegova enačba neskončne vrste za iskanje Lunine lege je za praktično uporabo konvergirala prepočasi, vendar je vzpodbudila razvoj funkcionalne analize.
Delaunay je leta 1870 postal enajsti predstojnik Pariškega observatorija, dve leti kasneje pa se je utopil pri nesreči s čolnom. Nasledil ga je Le Verrier, ki pa je imel le omejena pooblastila, saj je bil na tem mestu že drugič, in z njegovim odnosom do drugih raziskovalcev niso bili zadovoljni.
Delaunay je leta 1855 postal član Francoske akademije znanosti (Académie des sciences).
[uredi] Priznanja
[uredi] Nagrade
V letu 1870 je za svoje znanstvene dosežke prejel Zlato medaljo Kraljeve astronomske družbe (RAS).
[uredi] Poimenovanja
Po njem se imenuje krater Delaunay na Luni.
[uredi] Dela
- Cours élémentaire de mécanique (1850),
- Cours élémentaire d'astronomie (1853),
- Traité de mécanique rationnelle (1856),
- La Théorie du mouvement de la lune, 2. knjigi (1860-1867),
- Ralentissement de la rotation de la terre (1866),
- Rapport sur les progrès de l'astronomie (1867).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Stran o Charlesu-Eugèneu Delaunayu Univerze svetega Andreja (v angleščini)
