Observatorij Pariz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 50’ 11,18’’ severno, 2° 20’ 11,42’’ zahodno

Observatorij Pariz, južna stran
Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh.
Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse
Velika kupola v Meudonu

Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno francosko Observatoire de Paris ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.

Observatorij je upravno javna ustanova s statusom skoraj kot javna univerza. Njegovi cilji vključujejo:[1]

  • raziskovanje v astronomiji in astrofiziki
  • izobraževanje (dodiplomski, doktorski študij)
  • razprševanje znanja v javnost

Observatorij vzdržuje solarni observatorij v Meudonu in radijski astronomski observatorij v Nançayu.[1] Observatorij je bil sedež Mendarodne časovne službe do njene razpustitve leta 1987.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ustanovitev obsevatorija seže do Colbertovih želj razširitve francoske pomorske moči in mednarodne trgovine v 17. stoletju. Ludvik XIV. je podprl gradnjo observatorija, ki se je začela leta 1667.[3] Z gradnjo so končali leta 1671. Arhitekt je bil verjetno Claude Perrault, katerega brat, Charles, je bil Colbertov tajnik in nadzornik javnih del.[4] Optične inštrumente je priskrbel Campani. Zgradbo so razširjali v letih 1730, 1810, 1834, 1850 in 1951.[3] V zadnjo razširitev so vključili tudi posebno Poldnevniško sobo, ki jo je oblikoval Jean Prouvé.[5]

Observatorij je leta 1679 izdal prvi nacionalni almanah Connaissance des temps, ki je pomagal pomorščakom določevati zemljepisno dolžino, in je uporabljal mrke Jupitrovih naravnih satelitov. Leta 1863 je observatorij izdal prve sodobne vremenske karte. V letu 1882 so izdelali 330 mm astrografske leče, inštrument, ki je vzpodbudil nikoli dokončani projekt karte neba Carte du Ciel.

Novembra 1913 so s pomočjo Eifflovega stolpa kot anteno izmenjali stalne brezžične (radijske) signale s Pomorskim observatorijem ZDA da bi določili točno razliko zemljepisnih dolžin obeh observatorijev.[6]

Predstojniki Observatorija[uredi | uredi kodo]

Le Verrier je bil predstojnik dvakrat.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Observatorij Pariz" (fr, angleščini). l'Observatoire de Paris. Pridobljeno dne 2008-11-18. 
  2. ^ Guinot (2000).
  3. ^ 3,0 3,1 [anon.] (2001) "Paris Observatory", Enciklopedija Britannica, Izdaja Deluxe CDROM
  4. ^ [anon.] (2001) "Perrault, Claude", Enciklopedija Britannica, Izdaja Deluxe CDROM
  5. ^ [anon.] (2001) "Prouvé, Jean", Enciklopedija Britannica, Izdaja Deluxe CDROM
  6. ^ "Paris Time By Wireless," New York Times, 22. november 1913, str. 1.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]