Hendrik Antoon Lorentz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hendrik Antoon Lorentz
Portret
Rojstvo 18. julij 1853({{padleft:1853|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1]
Arnhem, Nizozemska[1]
Smrt 4. februar 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1] (74 let)
Haarlem, Nizozemska
Bivališče Zastava Nizozemske Nizozemska
Državljanstvo nizozemsko
Narodnost Zastava Nizozemske nizozemska
Področja fizika
Ustanove Univerza v Leidnu
Alma mater Univerza v Leidnu
doktorat 1875
Mentor doktorske
disertacije
Pieter Rijke
Doktorski študenti Geertruida de Haas-Lorentz
Adriaan Daniël Fokker
Leonard Salomon Ornstein
Poznan po teorija EM valovanja
Lorentzova transformacija
Lorentzova sila
Lorentzov faktor
Pomembne nagrade Nobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziko (1902)
Rumfordova medalja (1908)
Franklinova medalja (1917)
Copleyjeva medalja (1918)


Hendrik Antoon Lorentz [héndrik ánton lórenc], nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

Lorentz je raziskoval sevanje v magnetnem polju. Z Lorentzovimi transformacijami (a_{\mu\nu}, \lambda_{ik}) je prispeval k nastanku Einsteinove posebne teorije relativnosti.

Skupaj s Pietrom Zeemanom je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave o vplivu magnetizma na sevanje.

Leta 1912 ga je na Univerzi v Leidnu nasledil Ehrenfest.

Za svoje znanstvene dosežke je Lorentz leta 1918 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Zapis #118780484 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]