Josiah Willard Gibbs

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs -from MMS-.jpg
Josiah Willard Gibbs
Rojstvo: (1839-02-11)11. februar 1839
New Haven, Connecticut, ZDA
Smrt: 28. april 1903 (1903-04-28) (64 let)
New Haven
Bivališče Flag of the United States.svg ZDA
Narodnost: Flag of the United States ameriška
Področja: fizika, kemija, matematika
Ustanove: Univerza Yale
Alma mater: Univerza Yale
Mentor doktorske
disertacije:
Hubert Anson Newton
Doktorski študenti: Edwin Bidwell Wilson
Irving Fisher
Henry Andrews Bumstead
Lynde Phelps Wheeler
Lee De Forest
Poznan po: statistična mehanika
statistična skupina
Gibbsova entropija
fazni prostor
Gibbsova funkcija
fazno pravilo
Gibbsov paradoks
vektorski račun
vektorski produkt
Gibbsov pojav
Gibbs-Helmholtzeva enačba
Gibbs-Duhemova enačba
Gibbsov algoritem
Gibbsova mera
Gibbsovo stanje
Gibbs-Thomsonov pojav
Gibbsova izoterma
Gibbs-Donnanovo ravnovesje
Gibbsova lema
Vplivi: Rudolf Clausius, Hermann Günther Grassmann, James Clerk Maxwell, Ludwig Edward Boltzmann
Pomembne nagrade
in priznanja:
Rumfordova nagrada (1880)
Copleyjeva medalja (1901)
Podpis:


Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Gibbs je študiral na univerzah Yale, v Parizu, Berlinu in Heidelbergu. Bil je profesor matematične fizike na Univerzi Yale od leta 1871 do svoje smrti. Bil je bil prvi Američan, ki je prejel doktorat iz tehnike na Univerzi Yale. Kot sotvorec vektorske analize je bil dejaven tudi v matematiki.

Njegova zbirka člankov O ravnovesju heterogenih snovi (1876 - 1878) je postavila temelje fizikalni kemiji. V teh člankih je uporabil termodinamiko pri razlagi fizikalnokemičnih pojavov. Pojasnil je povezavo med izoliranimi in nepojasnjenimi pojavi. Opisal je tudi fazni prehod. Njegovi članki o termodinamiki so bili objavljeni v Poročilih Akademije Connecticuta. Njegovo delo o uporabi termodinamike je pomagalo, da je fizikalna kemija postala stroga deduktivna znanstvena veda. Zaradi zahtevnih matematičnih prijemov in neznane revije znanstveniki ZDA niso prepoznali vrednosti njegovega dela. Zbirko člankov O ravnovesju heterogenih snovi so leta 1891 prevedli v nemščino in leta 1899 v francoščino. Njegove izreke so uporabili in razvili v Evropi še preden so njihovo vrednost spoznali ameriški kemiki.

Pomembno je tudi njegovo delo na področju statistične mehanike, ko se je ukvarjal z značilnostmi velike skupine delcev, kot so atomi in molekule. Čeprav je izpeljal svoje zamisli iz klasične fizike, so ideje uporabne tudi v kvantni mehaniki. Pisal je tudi o mehanskem vplivu toplote, vektorski analizi in elektromagnetni teoriji svetlobe. Po njegovi smrti sta izšli še deli Znanstveni članki leta 1906 in Zbrana dela leta 1928.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Za svoje znanstvene dosežke na področju naravoslovja je Gibbs leta 1901 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe (Royal Society) iz Londona.