Ludwig Edward Boltzmann

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ludwig Edward Boltzmann
Boltzmann age31.jpg
Ludwig Edward Boltzmann, 1875
Rojstvo: (1844-02-20)20. februar 1844
Dunaj, Avstrijsko cesarstvo
Smrt: 5. september 1906 (1906-09-05) (62 let)
Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska
Bivališče Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Flag of the German Empire.svg Nemško cesarstvo
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Narodnost: Zastava Avstrije avstrijska
Področja: fizika, filozofija
Ustanova: Univerza v Gradcu
Univerza na Dunaju
Univerza v Münchnu
Univerza v Leipzigu
Alma mater: Univerza na Dunaju
Mentor doktorske
disertacije:
Jožef Stefan
Doktorski študenti: Franc Hočevar (1875)
Ignacij Klemenčič (1879)
Gustav Herglotz (1900)
Paul Ehrenfest (1904)
Philipp Frank (1906)
Lise Meitner (1906)
Poznan po: Boltzmannova konstanta
Boltzmannova enačba
H-izrek
Boltzmannova porazdelitev
Stefan-Boltzmannov zakon
Boltzmannov faktor
Podpis:
Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1866 je Boltzmann doktoriral na Univerzi na Dunaju, kjer je bil Stefanov asistent. Študiral je tudi na Univerzi v Oxfordu. Več kot 40 let je bil profesor fizike na univerzah v Gradcu, Dunaju, Münchnu in Leipzigu.

Neodvisno od Maxwella je razvil kinetično teorijo plinov. V 1870. letih je objavil več člankov, kjer je uvedel statistično razlago 2. zakona termodinamike. Uporabil je statistične postopke, da je dobil Maxwell-Boltzmannovo porazdelitev za veliko število delcev po energijskih stanjih, ki so jim dosegljiva. Boltzmannova konstanta, razmerje med plinsko konstanto R in Avogadrovim številom NA, kB = R/NA = (1,380658 ± 0,000012) · 10−23 J/K je zelo pomembna fizikalna konstanta v statistični mehaniki. Pokazal je, da lahko Clausiusov izrek o naraščanju entropije razumemo tudi kot zakon o povečevanju neurejenosti. S tem je položil temelje poznejšim dosežkom Gibbsa. Matematično je po termodinamični poti leta 1884 opisal Stefan-Boltzmannov zakon sevanja, ki ga je na osnovi merjenj leta 1879 postavil Jožef Stefan:

 j^{\star} = \int_0^\infty \left( {\mathrm{d} j^{\star}\over \mathrm{d} \lambda} \right) \mathrm{d} \lambda = \sigma T^4  \!\, .

Boltzmannu se je ponudila priložnost, da bi zasedel Kirchhoffovo mesto na Univerzi v Berlinu, vendar je ponudbo odklonil. Leta 1894 je nasledil Stefana na Univerzi na Dunaju. Boltzmannovo delo so mnogi znanstveniki tedaj ostro napadli. Njegovo delo so kmalu po njegovem samomoru tudi podprli s poskusi. Na njegovi nagrobni plošči je vklesana njegova enačba, ki povezuje entropijo S in stopnjo neurejenosti sistema:

 S = k_{\rm B} \; \ln P \!\, ,

kjer je P število možnih mikroskopski stanj, ki dajo enako termodinamično stanje v katerem je lahko sestav. Enačbo je Boltzmann objavil v obliki z današnjo pisavo:

 S = k \; \log W \!\, .

Ameriški matematik Alfred James Lotka je leta 1922 pripisal Boltzmannu predlog o pojmovanju razpoložljive energije (imenovane tudi eksergija) v biološkem smislu in tudi evolucije organskega sveta. Lotka je tolmačil Boltzmannov pogled, ki podaja možnost da lahko smatramo razpoložljivo energijo kot osrednjo zamisel, ki združuje fiziko in biologijo kot kvantitativno fizikalno načelo evolucije. Ameriški ekolog ekosistemov Howard Thomas Odum je kasneje naprej razvil ta pogled kot izrek največje moči.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje krater Boltzmann na Luni in asteroid glavnega pasu 24712 Boltzmann.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]