Devin Nabrežina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Devin Nabrežina
Duino-Aurisina
Občina (comune)
Comune di Duino Aurisina

Grb
Devin Nabrežina is located in Italija
Devin Nabrežina
Devin Nabrežina
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°44′N 13°45′E / 45.733°N 13.750°E / 45.733; 13.750Koordinati: 45°44′N 13°45′E / 45.733°N 13.750°E / 45.733; 13.750
Država Zastava Italije Italija
Dežela Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina Tržaška pokrajina (TS)
Frazioni Glej seznam
Upravljanje
 • Župan Vladimir Kukanja (Sredinsko-levičarska koalicija)
Površina
 • Skupno 45,17 km2
Nadmorska višina 144 m
Prebivalstvo (31. maj 2007)
 • Skupno 8.733
 • Gostota 190 preb./km2
Demonim Duinati (Devinčani), Aurisiniani (Nabrežinci)
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 34011
Klicna koda 040
Zavetnik Sveti Rok
Dan 16. avgust
Spletna stran Uradna spletna stran

Devin Nabrežina (italijansko Duino-Aurisina, nemško Tybein-Nabreschin) je občina, ki je poimenovana po dveh večjih naseljih, Devin in Nabrežina; nahaja se v Italiji ob Tržaškem zalivu med Občinama Doberdob in Tržič (na severo-zahodu) ter Občino Trst (na jugo-vzhodu).

Naselja[uredi | uredi kodo]

Občina Devin-Nabrežina vsebuje sledeča naselja: Aurisina/Nabrežina, Ceroglie/Cerovlje, Duino/Devin, Malchina/Mavhinje, Medeazza/Medja vas, Precenico/Prečnik, Prepotto/Praprot, San Pelagio/Šempolaj, San Giovanni di Duino/Štivan, Sistiana/Sesljan, Slivia/Slivno, Ternova Piccola/Trnovca, Villaggio del Pescatore/Ribiško naselje, Visogliano/Vižovlje, Aurisina S. Croce/Nabrežina Križ, Aurisina Cave/Nabrežina Kamnolomi, Aurisina Stazione/Nabrežina Postaja in Aurisina Centro/Nabrežina.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Na podlagi podatkov ljudskega štetja leta 1910, ko so naselja občine še pripadala Avstro-ogrskemu cesarstvu je bilo 90% prebivalstva slovenske narodnosti.[1] Po razpadu Avstro-Ogrske in posledični priključitvi občinskega ozemlja Italijanski kraljevini so se na ozemlje začeli priseljevati italijani. Delež italijanskega prebivalstva se je posebno povečal po drugi svetovni vojni, ko so italijanske oblasti zgradile naselje pri Sesljanu (Borgo San Mauro) in naselje v Ribiškem naselju (Borgo San Marco), v katerih se je naselilio približno 2900 italijanskih beguncev, ki so zapustili Istro, po njeni dokončni priključitvi Jugoslaviji.[2] Od takrat sestavljajo večino prebivalsva občani italijanske narodnosti, kot to potrjuje ljudsko štetje leta 1971:

Narodnostna pripadnost občanov devinsko-nabrežinske občine
(leta 1971)
Italijani (4.713)
  
62.5%
Slovenci (2.829)
  
37.5%

Italijanska država jamči prebivalcem slovenske narodnosti obvezno šolstvo in možnost občevanja z javnimi ustanovami v slovenskem jeziku.

Šolstvo[uredi | uredi kodo]

Napisi ob vhodu v stavbo, v kateri delujeta osnovna šola s slovenskim učnim jezikom in osnovna šola z italijanskim učnim jezikom.

Prva šola s slovenskim učnim jezikom je bila ljudska šola v Nabrežini, ki je bila ustanovljena leta 1827. Sledile so ji šola v Mavhinjah (1854), v Šempolaju in v Deviunu (1864), v Sesljanu (1907) in v Medji vasi (1908); v njih so najprej poučevali cerkovniki, v sedemdesetih letih 19. stoleja, pa so nastopili službo pravi učitelji. Prvo ljudsko šolo v italijanskem jeziku je ustanovilo združenje Lega Nazionale v Devinu leta 1899, v kateri je bilo vpisanih 88 učencev. Leta 2005 so v občini delovali 4 vrtci, 4 osnovne šole in ena nižja srednja šola s slovenskim učnim jezikom ter 4 vrtci, 4 osnovne šole in ena nižja srednja šola z italijanskim učnim jezikom, ki jih je obiskovalo skupno 769 učencev.

Demografski razvoj[uredi | uredi kodo]

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Igo Gruden

V občini Devin Nabrežina so bile rojene oziroma so v njej delovale ali v njej še delujejo sledečee širše znane osebnosti:

  • Alasia da Sommaripa, menih, zgodovinar in filolog, * 1578, Sommariva , † 1626, Rim, ki je na začeku 17. stoletja v samostanu pri Devinskem gradu napisal «Vocabolario Italiano e Schiavo» to prvi dvojezični, samo italijansko-slovenski slovar (objavljen leta 1607 v Vidmu).
  • Rainer Maria Rilke, * 4. decembra 1875 v Pragi; † 29. decembra 1926 v Švici, pomembni nemški pesnik, ki je, kot gost devinske graščakinje Marie Turn und Taxis (rojene Hohenlohe)med oktobrom 1911 in majem 1912, dobil navdih za svoje znamenite "Devinske elegije".
  • Alojz Rebula, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec, * 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ The Italo-Yugoslav Boundary, MOODY p.147; Atlante storico dell’Adriatico orientale, Boris Gombač, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8 Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, AA.VV., Ed. ZTT Trst, Trst 1990
  2. ^ Esuli a Trieste, Sandi Volk, Edizioni Kappa Vu, Udine 2004

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]