Devin Nabrežina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Devin Nabrežina
Duino-Aurisina
Občina (comune)
Comune di Duino Aurisina

Grb
Devin Nabrežina is located in Italija
Devin Nabrežina
Devin Nabrežina
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°44′N 13°45′E / 45.733°N 13.75°E / 45.733; 13.75Koordinati: 45°44′N 13°45′E / 45.733°N 13.75°E / 45.733; 13.75
Država Zastava Italije Italija
Dežela Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina Tržaška pokrajina (TS)
Frazioni Glej seznam
Upravljanje
 • Župan Vladimir Kukanja (Sredinsko-levičarska koalicija)
Površina
 • Skupno 45,17 km2
Nadmorska višina 144 m
Prebivalstvo (31. maj 2007)
 • Skupno 8.733
 • Gostota 190 preb./km2
Demonim Duinati (Devinčani), Aurisiniani (Nabrežinci)
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 34011
Klicna koda 040
Zavetnik Sveti Rok
Dan 16. avgust
Spletna stran Uradna spletna stran

Devin Nabrežina (italijansko Duino-Aurisina, nemško Tybein-Nabreschin) je občina, ki je poimenovana po dveh večjih naseljih, Devin in Nabrežina; nahaja se v Italiji ob Tržaškem zalivu med Občinama Doberdob in Tržič (na severo-zahodu) ter Občino Trst (na jugo-vzhodu).

Naselja[uredi | uredi kodo]

Občina Devin-Nabrežina vsebuje sledeča naselja: Aurisina/Nabrežina, Ceroglie/Cerovlje, Duino/Devin, Malchina/Mavhinje, Medeazza/Medja vas, Precenico/Prečnik, Prepotto/Praprot, San Pelagio/Šempolaj, San Giovanni di Duino/Štivan, Sistiana/Sesljan, Slivia/Slivno, Ternova Piccola/Trnovca, Villaggio del Pescatore/Ribiško naselje, Visogliano/Vižovlje, Aurisina S. Croce/Nabrežina Križ, Aurisina Cave/Nabrežina Kamnolomi, Aurisina Stazione/Nabrežina Postaja in Aurisina Centro/Nabrežina.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Na podlagi podatkov ljudskega štetja leta 1910, ko so naselja občine še pripadala Avstro-ogrskemu cesarstvu je bilo 90% prebivalstva slovenske narodnosti. Il censimento del 1910, quando il territorio comunale faceva ancora parte dell’Impero austro ungarico, la popolazione era costituita per oltre il 90% da abitanti di lingua slovena.[1] Po razpadu Avstro-Ogrske in posledični priključitvi občinskega ozemlja Italijanski kraljevini so se na ozemlje začeli priseljevati italijani. Delež italijanskega prebivalstva se je posebno povečal po drugi svetovni vojni, ko so italijanske oblasti zgradile naselje pri Sesljanu (Borgo San Mauro) in naselje v Ribiškem naselju (Borgo San Mauro), v katerih se je naselilio približno 2900 italijanskih beguncev, ki so zapustili Istro, po njeni dokončni priključitvi Jugoslaviji.[2] Od takrat sestavljajo večino prebivalsva občani italijanske narodnosti, kot to potrjuje ljudsko štetje leta 1971:

Narodnostna pripadnost občanov devinsko-nabrežinske občine
(leta 1971)
Italjani
  
62,50%
Slovenci
  
37,50%

Italijanska država jamči prebivalcem slovenske narodnosti obvezno šolstvo in možnost občevanja z javnimi ustanovami v slovenskem jeziku.

Napisi ob vhodu v stavbo, v kateri delujeta osnovna šola s slovenskim učnim jezikom in osnovna šola z italijanskim učnim jezikom.


Demografski razvoj[uredi | uredi kodo]

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Igo Gruden

V občini Devin Nabrežina so bile rojene oziroma so v njej delovale ali v njej še delujejo sledečee širše znane osebnosti:

  • Alasia da Sommaripa, menih, zgodovinar in filolog, * 1578, Sommariva , † 1626, Rim, ki je na začeku 17. stoletja v samostanu pri Devinskem gradu napisal «Vocabolario Italiano e Schiavo» to prvi dvojezični, samo italijansko-slovenski slovar (objavljen leta 1607 v Vidmu).
  • Rainer Maria Rilke, * 4. decembra 1875 v Pragi; † 29. decembra 1926 v Švici, pomembni nemški pesnik, ki je, kot gost devinske graščakinje Marie Turn und Taxis (rojene Hohenlohe)med oktobrom 1911 in majem 1912, dobil navdih za svoje znamenite "Devinske elegije".
  • Alojz Rebula, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec, * 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ The Italo-Yugoslav Boundary, MOODY p.147; Atlante storico dell’Adriatico orientale, Boris Gombač, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, AA.VV., Ed. ZTT Trst,Trst 1990
  2. ^ Esuli a Trieste, Sandi Volk, Edizioni Kappa Vu, Udine 2004

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]