Paul Ehrenfest

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest.jpg
Rojstvo: (1880-01-18)18. januar 1880
Dunaj, Avstro-Ogrska
Smrt: 25. september 1933 (1933-09-25) (53 let)
Amsterdam, Nizozemska
samomor
Bivališče Zastava Nizozemske Nizozemska
Državljanstvo: avstrijsko (pred 1922)
nizozemsko (po 1922)
Narodnost: Zastava Avstrije avstrijska
Zastava Nizozemske nizozemska
Področja: fizika
Ustanova: Univerza v Leidnu
Alma mater: Tehniška visoka šola na Dunaju
Univerza na Dunaju
Univerza v Göttingenu
Univerza na Dunaju
Mentor doktorske
disertacije:
Ludwig Edward Boltzmann
Doktorski študenti: Johannes Martinus Burgers (1918)
Hendrik Anthony Kramers (1919)
Jan Tresling (1919)
Dirk Coster (1922)
George Eugene Uhlenbeck (1927)
Samuel Abraham Goudsmit (1927)
Jan Tinbergen (1929)
Arend Joan Rutgers (1930)
Hendrik Casimir (1931 )
Roelf Krans (1931)
Znani študenti: Gregory Breit
Paul Sophus Epstein
Viktor Trkal
Gerhard Heinrich Dieke
Gunnar Nordström
Poznan po: Ehrenfestov izrek
Ehrenfestov paradoks
poimenovanje spinorjev
Ehrenfestova klasifikacija
Ehrenfest-Tolmanov pojav
Ehrenfestov čas
Ehrenfestov model
Vplival na: Ralph Kronig
Mark Kac
Paul Ehrenfest
Ehrenfeststudents.jpg
Ehrenfestovi študenti, Leiden 1924. Od leve proti desni: Dieke, Goudsmit, Tinbergen, Ehrenfest, Kronig in Fermi
Rojstvo 18. januar 1880({{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1]
Dunaj
Smrt 25. september 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1] (53 let)
Amsterdam
Državljanstvo Flag of the Netherlands.svg Nizozemska
Flag of Austria.svg Avstrija
Poklic fizik


Paul Ehrenfest [pául êrenfest], avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ehrenfest je od leta 1899 študiral fiziko na Tehniški visoki šoli na Dunaju, kjer je poslušal Boltzmannova predavanja o matematični teoriji toplote. Zatem je odšel na Univerzo v Göttingenu, kjer je študiral s Kleinom in Hilbertom. Leta 1904 je doktoriral na Univerzi na Dunaju pod Boltzmannovim mentorstvom z disertacijo o klasični mehaniki Gibanje togih teles v tekočinah in Hertzova mehanika (Die Bewegung starrer Körper in Flüssigkeiten und die Mechanik von Hertz).

Leta 1907 je odšel v Sankt Peterburg, še prej pa se je poročil z rusko matematičarko Tatjano Aleksejevno Afanasjevo (1876-1964), ki jo je spoznal v Nemčiji. Kasneje je sodelovala z njim pri njegovem delu. Tu sta ostala pet let.

Leta 1911 je v Pragi srečal Einsteina, ki je bil tedaj profesor teoretične fizike na nemški univerzi Karl-Ferdinanda, in z njim ostal prijatelj vse do svoje tragične smrti. Fizika sta bila v tesnih stikih, čeprav sta se v določenih pogledih razhajala.

Ehrenfest je bil profesor teoretične fizike na Univerzi v Leidnu, kjer je leta 1912 nasledil Lorentza.

Njegovo najpomembnejše delo je s področja teorije faznih prehodov. Njegov prispevek k sodobni fiziki je predvsem po njem imenovan Ehrenfestov izrek iz leta 1927, ki vzpostavlja splošno veljavno povezavo kvantne teorije klasični fiziki.

Leta 1925 je poskušal zgladiti spor med Einsteinom in Nielsom Bohrom glede nekaterih problemov v kvantni fiziki. Ker mu ni uspelo, je bil zaradi tega zelo nesrečen. Na koncu je nezadovoljen soglašal z Bohrom, čeprav ni mogel najti intelektualnega mira vse dokler se z Einsteinom ne bosta strinjala.

Ehrenfest je bil zelo nesamozavesten in je vedno dvomil v svoje zmožnosti, kar je na koncu tudi privedlo do njegovega samomora. Poleg tega je bil njegov sin Wassik mongoloiden, fizično in psihično zelo prizadet. Ehrenfest je pred svojo smrtjo ustrelil Wassika v čakalnici inštituta, kjer so skrbeli za sina.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]