Faradayeva konstanta

Faradayeva konstanta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov. Imenuje se po angleškem fiziku in kemiku Michaelu Faradayu. Čeprav je konstanto v večini primerov nadomestila standardna izpeljana enota SI coulomb, se Faradayeva konstanta še vedno veliko uporablja pri računanju v elektrokemiji. Njena trenutna sprejeta vrednost je:

$F\,=\,96\,485,339\,9(24)\,\mbox{C mol}^{-1} \!\, .$

Faradayeva konstanta F je povezana z drugima dvema fizikalnima konstantama:

$F\,=\,N_{\mathrm{A}}e_{0} \!\, ,$

kjer je:

$N_{\mathrm{A}}\,=\,6,022 \cdot 10^{23}\,\mbox{mol}^{-1}$

$e_{0}\,=\,1,602 \cdot 10^{-19}\,\mbox{C}.$

N_A je Avogadrovo število, e₀ pa osnovni naboj, oziroma jakost električnega naboja elektrona, ali protona. Ta zveza velja, ker je količina naboja mola elektronovov enaka količini naboja enega elektrona, pomnoženega s številom elektronov v molu.

Vrednost F je bila najprej določena s tehtanjem količine srebra izločenega v elektrokemični reakciji, pri kateri je določen čas tekel izmerjeni električni tok in s pomočjo Faradayevega zakona za elektrolizo. Nadaljujejo raziskave za točnejše določevanje povezanih konstant F, N_A in e₀.

Viri

• Mohr, Peter J.; Taylor, Barry N. (2005). "CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2002". Rev. Mod. Phys. 77 (1): 1–107. doi:0034-6861/2005/77(1)/1(107)/$50.00.