Lise Meitner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lise Meitner
Lise Meitner12.jpg
Lise Meitner, 1900
Rojstvo: (1878-11-17)17. november 1878
Dunaj, Avstro-Ogrska
Smrt: 27. oktober 1968 (1968-10-27) (89 let)
Cambridge, Anglija
Bivališče Zastava Avstrije Avstrija
Zastava Nemčije Nemčija
Zastava Švedske Švedska
Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo
Državljanstvo: Avstrija (pred 1949), Švedska (po 1949)
Področja: fizika
Ustanova: Inštitut cesarja Viljema
Univerza v Berlinu
Alma mater: Univerza na Dunaju
Mentor doktorske
disertacije:
Ludwig Edward Boltzmann
Študijski mentorji: Max Planck
Doktorski študenti: Nikolaus Riehl (1927)
Vang Gančang (1934)
Arnold Flammersfeld (1938)
Znani študenti: Max Delbrück
Hans Hellmann
Poznan po: jedrska cepitev
Vplival na: Otto Hahn
Pomembne nagrade
in priznanja:
Liebnova nagrada (1925)
Medalja Maxa Plancka (1949)
Nagrada Enrica Fermija (1966)
Opombe:
Bila je teta Otta Roberta Frischa. Njen oče je bil Philipp Meitner.


Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Meitnerjeva je največ delovala na področju radioaktivnosti in jedrske fizike. Sodelovala je s skupino raziskovalcev, ki je odkrila jedrsko cepitev, in za to odkritje je njen sodelavec Otto Hahn leta 1944 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Doktorirala je kot druga ženska na Univerzi na Dunaju pod Boltzmannovim mentorstvom. Leta 1918 je skupaj s Hahnom odkrila kemični element protaktinij (Pa).

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade
Poimenovanja

Njej v čast je leta 1997 zveza IUPAC poimenovala kemični element majtnerij (Mt).

Po njej se imenujeta kraterja Meitner na oddaljeni strani Lune in Meitner na Veneri, ter asteroid glavnega pasu 6999 Meitner.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]