Lise Meitner

Lise Meitner

Lise Meitner, 1900
Rojstvo:	17. november 1878(1878-11-17) Dunaj, Avstro-Ogrska
Smrt:	27. oktober 1968 (89 let) Cambridge, Anglija
Bivališče:	Avstrija  Nemčija  Švedska  Združeno kraljestvo
Ustanova:	Inštitut cesarja Viljema Univerza v Berlinu
Alma mater:	Univerza na Dunaju
Študijski mentorji:	Max Planck
Mentor doktorske disertacije:	Ludwig Edward Boltzmann
Doktorski študenti:	Nikolaus Riehl (1927) Vang Gančang (1934) Arnold Flammersfeld (1938)
Znani študenti:	Max Delbrück Hans Hellmann
Poznan po:	jedrska cepitev
Vplival na:	Otto Hahn
Pomembne nagrade in priznanja:	Liebnova nagrada (1925) Medalja Maxa Plancka (1949) Nagrada Enrica Fermija (1966)
Verska opredelitev:	judovstvo (pred 1908) luteranstvo (po 1908)
Bila je teta Otta Roberta Frischa. Njen oče je bil Philipp Meitner.

Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.

Življenje in delo

Meitnerjeva je največ delovala na področju radioaktivnosti in jedrske fizike. Sodelovala je s skupino raziskovalcev, ki je odkrila jedrsko cepitev, in za to odkritje je njen sodelavec Otto Hahn leta 1944 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Doktorirala je kot druga ženska na Univerzi na Dunaju pod Boltzmannovim mentorstvom. Leta 1918 je skupaj s Hahnom odkrila kemični element protaktinij (Pa).

Priznanja

Nagrade

• Liebnova nagrada (1925)
• Medalja Maxa Plancka (1949)
• Nagrada Enrica Fermija skupaj z Ottom Hahnom in Fritzom Strassmannom (1966)

Poimenovanja

Njej v čast je leta 1997 zveza IUPAC poimenovala kemični element majtnerij (Mt).

Po njej se imenujeta kraterja Meitner na oddaljeni strani Lune in Meitner na Veneri, ter asteroid glavnega pasu 6999 Meitner.