Kemični element

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kémični element (tudi kémični prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemičnim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine. Kemični elementi se delijo na kovine, polkovine in nekovine, nekatere je mogoče dobiti le umetno. Najmanjši delci kemičnega elementa so atomi.

Vrstno število Ime Simbol Atomska masa
[g/mol]
Gostota
pri 20 °C
[kg/m3]
Tališče
[°C]
Vrelišče
[°C]
Leto odkritja Odkritelj
1 vodik H 1,00794 0,08988 -259,1 −252,9 1766 Cavendish
2 helij He 4,002602 0,1786 -272,2 −268,9 1895 Ramsay in Cleve
3 litij Li 6,941 534 180,5 1317 1817 Arfwedson
4 berilij Be 9,012182 1850 1278 2970 1797 Vauquelin
5 bor B 10,811 2460 2300 2550 1808 Davy in Gay-Lussac
6 ogljik C 12,011 3510 2267
(grafit)
3515 (diamant)
4827 1786 Berthollet, Monge in Vandermonde
7 dušik N 14,00674 1,2506 -209,9 −195,8 1772 Rutherford
8 kisik O 15,9994 1,429 -218,4 −182,9 1774 Priestley in Scheele
9 fluor F 18,9984032 1,696 -219,6 −188,1 1886 Moissan
10 neon Ne 20,1797 0,8999 -248,7 −246,1 1898 Ramsay in Travers
11 natrij Na 22,989768 970 97,8 892 1807 Davy
12 magnezij Mg 24,305 1740 648,8 1107 1755 Black
13 aluminij Al 26,981539 2700 660,5 2467 1825 Ørsted
14 silicij Si 28,0855 2330 1410 2355 1824 Berzelius
15 fosfor P 30,973762 1820 44 (P4) 280 (P4) 1669 Brandt
16 žveplo S 32,066 2070 113 444,7 1777 Lavoisier
17 klor Cl 35,4527 2,95 -101 -34,6 1774 Scheele
18 argon Ar 39,948 1,66 -189,35 −185,85 1894 Ramsay in Rayleigh
19 kalij K 39,0983 890 63,7 774 1807 Davy
20 kalcij Ca 40,078 1550 839 1487 1808 Davy
21 skandij Sc 44,95591 2985 1539 2832 1879 Nilson
22 titan Ti 47,88 4506 1660 3260 1791 Gregor in Klaproth
23 vanadij V 50,9415 6000 1890 3380 1801 del Rio
24 krom Cr 51,9961 7190 1857 2482 1797 Vauquelin
25 mangan Mn 54,93805 7210 1244 2097 1774 Gahn
26 železo Fe 55,847 7874 1535 2750
27 kobalt Co 58,9332 8900 1495 2870 1735 Brandt
28 nikelj Ni 58,69 8908 1453 2732 1751 Cronstedt
29 baker Cu 63,546 8940 1083,5 2595
30 cink Zn 65,39 7140 419,6 907
31 galij Ga 69,723 5910 29,8 2403 1875 de Boisbaudran
32 germanij Ge 72,61 5323 937,4 2830 1886 Winkler
33 arzen As 74,92159 5727 613 613 (sublimira) okrog 1250 Albert Veliki
34 selen Se 78,96 4810 217 685 1817 Berzelius
35 brom Br 79,904 3102 −7,3 58,8 1826 Balard
36 kripton Kr 83,8 3,48 -156,6 −152,3 1898 Ramsay in Travers
37 rubidij Rb 85,4678 1530 39 688 1861 Bunsen in Kirchhoff
38 stroncij Sr 87,62 2630 769 1384 1790 Crawford
39 itrij Y 88,90585 4470 1523 3337 1794 Gadolin
40 cirkonij Zr 91,224 6510 1852 4377 1789 Klaproth
41 niobij Nb 92,90638 8580 2468 4927 1801 Hatchet
42 molibden Mo 95,94 10280 2617 5560 1778 Scheele
43 tehnecij Tc 98,9063 11490 2172 5030 1937 Perrier in Segrè
44 rutenij Ru 101,07 12450 2310 3900 1844 Claus
45 rodij Rh 102,9055 12410 1966 3727 1803 Wollaston
46 paladij Pd 106,42 12020 1552 3140 1803 Wollaston
47 srebro Ag 107,8682 10490 961,9 2212
48 kadmij Cd 112,411 8640 321 765 1817 Stromeyer in Hermann
49 indij In 114,82 7310 156,2 2080 1863 Reich in Richter
50 kositer Sn 118,71 7290 232 2270
51 antimon Sb 121,75 6690 630,7 1750
52 telur Te 127,6 6250 449,6 990 1782 von Reichenstein
53 jod I 126,90447 4940 113,5 184,4 1811 Courtois
54 ksenon Xe 131,29 4,49 -111,9 −107 1898 Ramsay in Travers
55 cezij Cs 132,90543 1900 28,4 690 1860 Bunsen in Kirchhoff
56 barij Ba 137,327 3650 725 1640 1808 Davy
57 lantan La 138,9055 6160 920 3454 1839 Mosander
58 cerij Ce 140,115 6770 798 3257 1803 von Hisinger in Berzelius
59 prazeodim Pr 140,90765 6480 931 3212 1895 von Welsbach
60 neodim Nd 144,24 7000 1010 3127 1895 von Welsbach
61 prometij Pm 146,9151 7220 1080 2730 1945 Marinsky, Glendenin in Coryell
62 samarij Sm 150,36 7540 1072 1778 1879 de Boisbaudran
63 evropij Eu 151,965 5250 822 1597 1901 Demarçay
64 gadolinij Gd 157,25 7890 1311 3233 1880 de Marignac
65 terbij Tb 158,92534 8219 1360 3041 1843 Mosander
66 disprozij Dy 162,5 8560 1409 2335 1886 de Boisbaudran
67 holmij Ho 164,93032 8780 1470 2720 1878 Soret
68 erbij Er 167,26 9050 1522 2510 1842 Mosander
69 tulij Tm 168,93421 9320 1545 1727 1879 Cleve
70 iterbij Yb 173,04 6970 824 1193 1878 de Marignac
71 lutecij Lu 174,967 9840 1656 3315 1907 Urbain
72 hafnij Hf 178,49 13310 2150 5400 1923 Coster in von Hevesy
73 tantal Ta 180,9479 16680 2996 5425 1802 Ekeberg
74 volfram W 183,85 19260 3407 5927 1783 brata de Elhuyar
75 renij Re 186,207 21030 3180 5627 1925 Noddack, Tacke in Berg
76 osmij Os 190,2 22610 3045 5027 1803 Tenant
77 iridij Ir 192,22 22650 2410 4130 1803 Tenant in sodelavci
78 platina Pt 195,08 21450 1772 3827 1557 Scaliger
79 zlato Au 196,96654 19320 1064,4 2940
80 živo srebro Hg 200,59 13550 −38,9 356,6
81 talij Tl 204,3833 11850 303,6 1457 1861 Crookes
82 svinec Pb 207,2 11340 327,5 1740
83 bizmut Bi 208,98037 9800 271,4 1560 1540 Agricola
84 polonij Po 208,9824 9200 254 962 1898 Marie in Pierre Curie
85 astat At 209,9871 302 337 1940 Corson in MacKenzie
86 radon Rn 222,0176 9,23 -71 −61,8 1900 Dorn
87 francij Fr 223,0197 27 677 1939 Perey
88 radij Ra 226,0254 5500 700 1140 1898 Marie in Pierre Curie
89 aktinij Ac 227,0278 10070 1047 3197 1899 Debierne
90 torij Th 232,0381 11720 1750 4787 1829 Berzelius
91 protaktinij Pa 231,0359 15370 1554 4030 1917 Soddy, Cranston in Hahn
92 uran U 238,0289 18970 1132,4 3818 1789 Klaproth
93 neptunij Np 237,0482 20480 640 3902 1940 McMillan in Abelson
94 plutonij Pu 244,0642 19740 641 3327 1940 Seaborg
95 americij Am 243,0614 13670 994 2607 1944 Seaborg
96 kirij Cm 247,0703 13510 1340 1944 Seaborg
97 berkelij Bk 247,0703 13250 986 1949 Seaborg
98 kalifornij Cf 251,0796 15100 900 1950 Seaborg
99 ajnštajnij Es 252,0829 860 1952 Seaborg
100 fermij Fm 257,0951 1952 Seaborg
101 mendelevij Md 258,0986 1955 Seaborg
102 nobelij No 259,1009 1958 Seaborg
103 lavrencij Lr 260,1053 1961 Ghiorso
104 raderfordij Rf 261,1087 1964/69 Flerow ali Ghiorso
105 dubnij Db 262,1138 1967/70 Flerow ali Ghiorso
106 siborgij Sg 263,1182 1974 Oganessian
107 borij Bh 262,1229 1976 Oganessian
108 hasij Hs 265 1984 GSI (Gesellschaft für Schwerionenforschung)
109 majtnerij Mt 266 1982 GSI
110 darmštatij Ds 269 1994 GSI
111 rentgenij Rg 272 1994 GSI
112 kopernicij Cn 277 1996 GSI
113 ununtrij Uut
114 ununkvadij Uuq
115 ununpentij Uup 2004 Združeni institut za jedrske raziskave[1] (v Dubni; rus. kratica ОИЯИ; ang. krat. JINR)
116 ununheksij Uuh
117 ununseptij Uus
118 ununoktij Uuo

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Vsaka kemijska prvina ima ime. Za nekatere prvine so v uporabi ljudska imena, ki se uporabljajo že dolgo (železo, zlato, žveplo, ogljik), drugi pa so dobili svoje ime po lastnostih (npr. klor po zeleni barvi, jod po vijolični barvi, živo srebro zaradi tekočega stanja). Nekatere prvine so dobile ime po značilnih spojinah ali rudninah, npr. natrij po sodi (iz egipčanske besede nater), fluor po fluoritu, kalcij po apnu (latinsko calx). Nekateri so dobili ime po ležišču (iterbij po Ytterbiju, stroncij po Strontionu), drugi po mestih, državah, celinah (lutecij po latinskem poimenovanju za Pariz, germanij po Nemčiji, evropij, americij), planetih (uran, neptunij, plutonij) ali po znanstvenikih (ajnštajnij, mendelevij).[2]

Imena prvin, ki so prevzeta iz drugih jezikov, imajo končaj -ij, razen izjem, kot so klor, brom, jod, uran. Imena novoodkritih prvin se brez izjem obrazilijo z -ij, npr. berkelij, kalifornij. Pisava je fonetična, razen pri novejših prvinah, poimenovanih po pomembnih znanstvenikih, se uporablja tudi izvorna pisava (ajnštajnij ali einsteinij po Einsteinu, kirij ali curij po zakoncih Curie ...).[2][3] Pravopis daje prednost poslovenjenim zapisom (npr. ajnštajnij pred einsteinij).[4]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Postopek priznavanja odkritja pri IUPAC in IUPAP je v teku.
  2. ^ 2,0 2,1 Brenčič J., Lazarini F. Splošna in anorganska kemija za gimnazije, strokovne in tehniške šole. DZS, Ljubljana 1995, četrta izdaja: str. 118.
  3. ^ Šmalc A., Müller J. Slovensko tehnično izrazje - jezikovni priročnik. ZRC, Ljubljana 2001.
  4. ^ Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]