Mendelevij

fermij – mendelevij – nobelij Tm Md Upu        Celotna tabela
Znane lastnosti
Ime, znak, število	mendelevij, Md, 101
Kemijska vrsta	aktinidi
perioda, blok	7 , f
Izgled	neznan; verjetno kovinski, srebrnkasto bel ali siv
Atomska teža	[258] a. e. m.
Elektronska konfiguracija	[Rn]5f13 7s2
e- na energijski nivo	2, 8, 18, 32, 31, 8, 2
Agregatno stanje	verjetno trdno
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 257Md {sint.} 5,52 h ε α SF 0,406 7,558   257Fm 253Es   258Md {sint.} 51,5 d ε 1,230 258Fm 260Md {sint.} 31,8 d SF α ε β-   7,000   1,000   256Es 260Fm 260No

Mendelévij (znan tudi kot unnilunij) je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101. Ta kovinski radioaktivni transuranski element iz skupine aktinidov sintetizirajo z obstreljevanjem ajnštajnija z delci alfa. Ime je dobil po Dimitriju Ivanoviču Mendelejevem.

Zgodovina

Mendelevij so zgodaj leta 1955 kot prvi sintetizirali Albert Ghiorso (vodja skupine), Glenn Theodore Seaborg, Bernard Harvey, in Greg Choppin. Skupina je izdelala Md-256 (razpolovni čas 76 minut), ko so obstreljevali ajnštajnij-253 z delci alfa (jedrom helija) v 60-palčnem ciklotronu ustanove Berkeley Radiation Laboratory (vsak atom Md-256 so sintetizirali posamično). Element 101 je bil deveti transuranski element, ki so ga sintetizirali.