Mendelevij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
fermijmendelevijnobelij
Tm
Md
Upu

  
 
 

Mendelevij v periodnem sistemu elementov
Znane lastnosti
Ime, znak, število mendelevij, Md, 101
Kemijska vrsta aktionidi
perioda, blok 7 , f
Izgled neznan; verjetno kovinski,
srebrnkasto bel ali siv
Atomska teža [258] a. e. m.
Elektronska konfiguracija [Rn]5f13 7s2
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 32, 31, 8, 2
Agregatno stanje verjetno trdno
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
257Md {sint.} 5,52 h ε
α
SF
0,406
7,558
 
257Fm
253Es
 
258Md {sint.} 51,5 d ε 1,230 258Fm
260Md {sint.} 31,8 d SF
α
ε
β-
 
7,000
 
1,000
 
256Es
260Fm
260No

Mendelévij (znan tudi kot unnilunij) je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101. Ta kovinski radioaktivni transuranski element iz skupine aktionidov sintetizirajo z obstreljevanjem ajnštajnija z delci alfa. Ime je dobil po Dimitriju Ivanoviču Mendelejevem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mendelevij so zgodaj leta 1955 kot prvi sintetizirali Albert Ghiorso (vodja skupine), Glenn Theodore Seaborg, Bernard Harvey, in Greg Choppin. Skupina je izdelala Md-256 (razpolovni čas 76 minut), ko so obstreljevali ajnštajnij-253 z delci alfa (jedrom helija) v 60-palčnem ciklotronu ustanove Berkeley Radiation Laboratory (vsak atom Md-256 so sintetizirali posamično). Element 101 je bil deveti transuranski element, ki so ga sintetizirali.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]