Selen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
arzenselenbrom
S
Se
Te  
 
 
Se-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število selen, Se, 34
Kemijska vrsta nekovine
Skupina, perioda, blok 16 (VIA), 4 , p
Gostota, trdota 4790 kg/m3(300K), 2
Izgled siv, kovinski lesk
Se,34.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 78,96 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 115 (103) pm
Kovalentni polmer 116 pm
van der Waalsov polmer 190 pm
Elektronska konfiguracija [Ar]3d104p44s2
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 6
Oksidacijska stanja (oksid) ±2,4,6 (močna kislina)
Zgradba mreže hexagonal
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (__)
Tališče 494 K (430 °F)
Vrelišče 957,8 K (1265 °F)
Molarna prostornina 16,42 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 26,3 kJ/mol
Talilna toplota 6,694 kJ/mol
Parni tlak 0,695 Pa pri 494 K
Hitrost zvoka 3350 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,48 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 320 J/(kg · K)
Električna prevodnost 1,0E−10 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 2,04 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 941 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 2045 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 2973,7 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 4144 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
72Se {sint.} 8,4 d Ε 0,335 72As
74Se 0,87 % Se je stabilen z 40 nevtroni
75Se {sint.} 119,779 d Ε 0,864 75As
76Se 9,36 % Se je stabilen z 42 nevtroni
77Se 7,63 % Se je stabilen s 43 nevtroni
78Se 23,78 % Se je stabilen s 44 nevtroni
79Se {sint.} 1,13 E6 y β 0,151 79Br
80Se 49,61 % Se je stabilen z 46 nevtroni
82Se 8,73 % 1,08 E20 y β 2,995 82Kr
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34. Ta strupena nekovina je kemijsko podobna žveplu in telurju. Pojavlja se v številnih oblikah, a ena od njih je stabilna siva kovini podobna oblika, ki na svetlobi bolje prevaja elektriko kot v temi, zato se uporablja v fotocelicah. Ta element najdemo v sulfidnih rudah kot je pirit.

Selen obstaja v številnih alotropnih oblikah. V prašni obliki je amorfni selen rdeče barve, medtem kot je prozorna oblika črna. Kristalinski heksagonalni selen je kovinsko siv, medtem ko je monoklinski kristal globoko rdeče barve.

Selen izkazuje fotovoltažni efekt, ko pretvarja svetlobo v elektriko, in fotoprevodni efekt, ko se električna prevodnost selena na svetlobi poveča. Pod temperaturo svojega vrelišča je selen polprevodnik tipa p.

Raba[uredi | uredi kodo]

Selen je nujno potrebno mikrohranilo za vse znane oblike življenja; sestavlja nenavadno aminokislino selenocistein. Zaradi njegovih fotovoltažnih in fotoprevodniških lastnosti ga na široko uporabljajo v elektroniki, denimo za izdelavo fotocelic in sončnih celic. Uporabljal se je tudi za izdelovanje usmernikov.

Selen se uporablja za razbarvanje stekla, saj nevtralizira zeleno barvo, nastalo zaradi železastih nečistoč. Uporabljajo ga lahko tudi za pordečitev stekel in steklovin. Selen uporabljajo za izboljšanje odpornosti proti odrgninam vulkaniziranih gum. Uporablja se tudi pri fotokopiranju.

Selen uporabljajo tudi za toniranje fotografij; v ta namen ga prodajajo številni dobavitelji fotomateriala, vključno s Kodakom in Fotospeedom. V fotografski umetnosti se uporablja za poostritev in razširitev tonskega obsega in za povečanje obstojnosti slik.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Selen (grško σελήνη selene, luna) je leta 1817 odkril Jöns Jakob Berzelius, ki je ugotovil, da je element povezan s telurjem.

Poraba selena je naraščala z razvojem novih načinov uporabe, vključno z aplikacijami na področju sestavljanja gum, zlitinah jekla in selenskimi usmerniki. Do leta 1970 je selen v usmernikih večinoma nadomestil silicij in glavna raba selena je postala raba kot fotoprevodnik v fotokopirnih strojih. V 1980. je raba v polprevodnikih zatonila (čeprav so bili še vedno v rabi), saj je vedno več kopirnih strojev uporabljalo organske fotoprevodnike.

Leta 1996 je raziskava pokazala pozitivno korelacijo med dodatki selena in preprečevanjem nastanka raka pri ljudeh, vendar široka uporaba tega pomembnega odkritja ne bi znatno pripomogla k povpraševanju, saj so potrebni le mali odmerki. V poznih 1990. je zaradi okoljskih standardov, ki ukinjajo nevarni svinec, postala pomembna raba selena kot dodatka vodovodnim armaturam, pogosto z bizmutom.

Najdišča[uredi | uredi kodo]

Selen se pojavlja kot selenid v mnogih sulfidnih rudah, kot so bakrova, srebrova ali svinčeva ruda. Pridobijo ga kot stranski produkt pri predelovanju teh rud, iz anodnega blata pri elektrolitskem rafiniranju bakra in iz blata svinčenih komor v tovarnah žveplene kisline. Ta blata lahko obdelajo na številne načine, da pridobijo prosti selen.

Izotopi[uredi | uredi kodo]

Selen ima najmanj 29 izotopov, od katerih je 5 stabilnih, 6 pa jih je jedrskih izomerov.

Svarilo[uredi | uredi kodo]

Čeprav prosti selen ni toksičen, so nekatere njegove spojine izjemno strupene; delujejo podobno delovanja kot arzen. Vodikov selenid in druge spojine so zelo strupene. Rastline iz rodov grahovcev in osivnic, ki rasejo v zemlji, bogati s selenom, lahko povzročijo resne učinke na živali, ki se z njimi prehranjujejo.

Po podatkih iz varnostnega lista International Occupational Safety and Health Information Centre (CIS) je selen strupen (CAS No: 7782-49-2; RTECS No: VS7700000; EC No: 034-001-00-2), še posebej, ko je v obliki majhnih delčkov (npr.prah ali pare).

Selen in zdravje[uredi | uredi kodo]

Selen v človeški prehrani nastopa kot mikrohranilo. Uporabljamo ga za odstranjevanje prostih radikalov in v drugih antioksidantnih encimih, igra pa tudi vlogo pri pravilnem delovanju ščitnice. Zadostne količine selena dobimo v žitaricah, mesu, ribah in jajcih. Posebno bogat vir selena so brazilski oreščki.

Pri zdravih ljudeh je pomanjkanje selena relativno redko. Pojavi se lahko pri pacientih z resno obolelim črevesjem, ali tistim, ki so podvrženi popolni parenteralni prehrani. Poleg tega so v nevarnosti tudi ljudje, ki so odvisni od hrane, pridelane na zemlji, revni s selenom. Priporočen dnevni odmerek za odrasle je 55 mikrogramov dnevno. Več kot 400 mikrogramov dnevno lahko pripelje do zastrupitve (selenoze).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]