Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
DIMendeleevCab.jpg
Dimitrij Mendelejev leta 1897
Izvirno ime Дмитрий Иванович Менделеев
Rojstvo: (1834-02-08)8. februar 1834
Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij
Smrt: 2. februar 1907 (1907-02-02) (72 let)
Sankt Peterburg, Ruski imperij
Narodnost: Zastava Rusije ruska
Področja: kemija, fizika
Alma mater: Univerza v Sankt Peterburgu
Znani študenti: Dimitrij Petrovič Konovalov, Valerij Gemilian, Aleksander Bajkov
Poznan po: tabela periodnega sistema elementov
Pomembne nagrade
in priznanja:
Davyjeva medalja (1882)
Copleyjeva medalja (1905)
Soprog(a): Feozva Nikitična Leščeva (1862 - 1871)
Ana Ivanovna Popova (1882)
Podpis:


Dimitrij Ivanovič Mendelejev [dimítrij ivánovič mendeléjev] (rusko Дми́трий Ива́нович Менделе́ев), ruski kemik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Mendelejev se je rodil v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve. Najverjetneje je bil Mendelejev najmlajši od 11, 13, 14 ali 17 bratov in sester-natančnega števila ni. Svojo mater je naravnost oboževal, saj sta skupaj prehodila 1600 km dolgo pot, do fakultete. Ona ga je spravila kot štipendista na fakulteto. S trinajstimi leti je postal dijak gimnazije v Tobolsku. Njegov oče, Ivan Pavlovič mendelejev je bil učitelj. Čez nekaj časa je oslepel in tako izgubil službo, zato je bila njegova mati, Marija Dmitrievna Kornilieva, primorana delati v zapuščeni družinski steklarni.

Po diplomi je zbolel za tuberkulozo, zaradi česa se je moral preseliti na polotok Krim. Zaljubil se je v Anno Ivanovo Popovo, čeprav je bil prej že v zakonu. Kasneje jo je zaprosil in ji rekel, da če ga bo zavrnila, bo naredil samomor. 1 mesec po poroki s Popovo, se je zaključila ločitev z dosedanjo ženo Leshchevo. V življenju je imel 6 otrok.

Zelo veliko je potoval po svetu in se udeleževal številnih prireditev za kemike. Kasneje je postal profesor na univerzi v Sankt-Peterburgu. Napisal je knjigo Organska kemija in učbenik Osnove kemije. Ob pisanju učbenika je ugotovil, da v organski kemiji manjka sistem oz. red. In tu se je začela zgodba o periodnem sistemu elementov. Kmalu je začel iskati sistem, po katerem bi najboljše uredil elemente, njihove spojine ter lastnosti. Leta 1870 je sestavil periodni sistem elementov, ki v Rusiji nosi njegovo ime. To je bil njegov največji dosežek. Kako pa je Periodni sistem elementov uredil: ker je ugotovil, da so lastnosti elementov v ponavljajoči/periodni odvisnosti od svoje atomske mase, je dotedaj 62 znanih elementov razporedil po naraščajoči atomski masi. Njegov velik uspeh pa je bila tudi napoved 3-h elementov in njihovih značilnosti, ki so jih po odkritju poimenovali po deželah, kjer so jih odkrili: Ge-germanij, Sc-skandij in Ga-galij.

Bil je pobudnik metrskega sistema v Ruskem imperiju. Na njegovo pobudo so leta 1893 ustanovili Glavni urad za mere in uteži. V letu 1893, pa je bil izvoljen za direktorja tega urada. Izjavil je: »V naravi so mere in uteži glavna orožja spoznanja in nič ni tako majhno, da od tega ne bi bilo odvisno največje.«

Za svoje znanstvene dosežke je Mendelejev leta 1905 kot prvi Rus prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

Umrl je 2. februarja, 1907 v Sankt Peterburgu v Rusiji, zaradi gripe.

Po njem se imenuje 101. kemični element, radioaktivna kovina mendelevij z znakom Md.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Leta 1889 so Mendelejeva povabili na letno Faradayevo predavanje. Ob tej priliki je prikazal svoje nove poglede: