Ilja Jefimovič Repin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ilja Jefimovič Repin
REPIN portret REPIN.jpg  *
Ilja Jefimovič Repin, avtoportret 1878
Rojstvo 24. julij (5. avgust) 1844
Q889618?[1]
Smrt 29. september 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1] (86 let)
Q252510?
Državljanstvo Flag of Russia.svg Ruski imperij
Poklic slikar, kipar, esejist in umetnik
Spletna stran
ilya-repin.ru


Ilja Jefimovič Repin [ílja jefímovič répin] (rusko Илья́ Ефи́мович Ре́пин), ruski slikar in kipar, * 5. avgust (24. julij, ruski koledar) 1844, Čugujev, Harkovska gubernija, danes Ukrajina, † 29. september 1930, Kuokala, do leta 1940 Finska, danes Repino, Leningrajska oblast, Rusija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Repin je bil glavni predstavnik umetniške šole peredvižnikov. Njegova realistična dela velikokrat izražajo ostro kritiko tedanjega obstoječega družbenega reda.

Njegov oče je bil častnik. Leta 1863 je Repin z malo denarja odšel v Sankt Peterburg. Najprej je študiral pri Kramskem v Grafični umetniški šoli Društva za podpiranje umetnosti. Leta 1866 se je vpisal na tamkajšnjo Carsko akademijo umetnosti. Diplomiral je leta 1871 in je med leti 1873 in 1876 preživel kot njen štipendist v Italiji in Parizu. Slikal je kmete, prodajalke rib in prizore iz trgovskega življenja.

Ivan Grozni in njegov sin Ivan 16. novembra 1581 (Иван Грозный и сын его Иван 16 ноября 1581 года) (1885)
Burlaki na Volgi (Бурлаки на Волге) 1870-73
Portret Tolstoja (1887)

Leta 1878 se je pridružil Združenju peredvižnikov in postal eden od vodilnih oseb tega gibanja. Od leta 1882 je živel v Sankt Peterburgu, vendar je velikokrat potoval v tujino. Navdihnilo ga je Rembrandtovo delo portretov starejših osebnosti in je tudi sam naslikal portrete znamenitih rojakov, kot so Tolstoj, Mendelejev, Pobedonoscev in Musorgski. Leta 1893 je postal član Carske akademije umetnosti. Med leti 1894 in 1907 je poučeval na Carski akademiji umetnosti in v šoli Teniševa. Leta 1903 je od ruske vlade dobil naročilo za svojo najbolj veličastno sliko, 400 × 877 cm oljnato sliko, ki je predstavljala svečano zasedanje Državnega sveta.

Leta 1917 je po oktobrski revoluciji njegov dom Penati, severno od Sankt Peterburga ob Finskem zalivu pripadal Finski. Lenin ga je povabil, da se vrne v Rusijo, vendar je bil prestar, da bi odšel na pot.

Repinova najbolj znana dela so poleg portretov znamenitih osebnosti: Ivan Grozni in njegov sin Ivan (1885), Burlaki na Volgi (1870-73) in Odgovor zaporoških kozakov turškemu sultanu Mehmedu IV. (1880-91).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #11859981X // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 11. december 2014.