Orbitala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Elektronske orbitale

Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale. Elektronska orbitala je matematično izračunano območje, znotraj katerega se s 95 % verjetnostjo nahaja elektron. Elektron se v 5% lahko nahaja tudi izven tega področja.

V atomih, kjer je prisotnih več elektronov, se le ti razvrstijo v več orbital, glede na njihov energijski nivo. V vsaki orbitali sta lahko največ dva elektrona, ki se med seboj razlikujeta po smeri vrtenja okoli lastne osi (ločita se po spinu). Orbitale pa se razlikujejo tako po obliki (s-orbitale so okrogle, p-orbitale so iz dveh delov in d-orbitale iz štirih delov), kot po velikosti (1s je manjša od 2s, ta pa od 3s).

Za vse orbitale z istim glavnim kvantnim številom pravimo, da pripadajo isti lupini (npr. 3s, 3p, 3d).

Za zgradbo elektronske ovojnice so pri posameznih skupinah elementov značilne naslednje obritale, kamor se razvrščajo elektroni:

Elektronska konfiguracija je razporeditev elektronov po orbitalah. V orbitali sta po dva elektrona, ki se razlikujeta po spinu oziroma smeri vrtenja.

Elektronska konfiguracija arzena je npr.: [Ar]3d10 4s2 4p3

Kjer pomeni [Ar] elektronsko konfiguracijo argona, katero imajo vsi elementi periodnega sistema do kriptona, 3d10 4s2 4p3 pa je značilna Elektronska konfiguracija zadnjih orbital samo za arzen. e- p+n+ so orbitale razdeljene

Mesto elektrona v elektronski ovojnici določimo tudi, tako da razporedimo elektrone po lupinah.

Razporeditev elektronov po lupinah[uredi | uredi kodo]

Razporeditev elektronov po lupinah je postopek s katerim računsko ugotovimo razporeditev elektronov (e-) elementov glavnih skupin v periodnem sistemu.

Perioda v kateri leži element nam pove koliko lupin ima element, skupina pa število elektronov v zadnji lupini (izjema je helij). Preostale periode, razen predzadnjih dveh popolno napolnimo. Največje možno število elektronov, ki jih lahko razporedimo v posamezno lupino izračunamo s formulo 2n2, pri čemer je spremenljivka n vrstno število skupine. Predzadnji lupini pa zapolnimo s kombinacijami številk 2, 8, 18 in 32. Vsota vseh elektronov je enaka vrstnemu številu elementa.

Primer:

  1. 87Fr - vrstno število
  2. 87Fr (_, _, _, _, _, _, _) - število lupin (vrstno število periode)
  3. 87Fr (_, _, _, _, _, _, 1) - število e- v zunanji lupini (vrstno število skupine)
  4. 87Fr (2, 8, 18, 32, _, _, 1) - polnjenje vseh lupin razen predzadnjih dveh (2n2)
  5. 87Fr (2, 8, 18, 32, 18, 8, 1) - polnjenje predzadnjih dveh lupin (kombinacija števk - notranja lupina ima večje število e-)
Razporeditev po lažjem načinu
perioda\skupina I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII.
1. H
(1)
He
(2)
2. Li
(2, 1)
Be
(2, 2)
B
(2, 3)
C
(2, 4)
N
(2, 5)
O
(2, 6)
F
(2, 7)
Ne
(2, 8)
3. Na
(2, 8, 1)
Mg
(2, 8, 2)
Al
(2, 8, 3)
Si
(2, 8, 4)
P
(2, 8, 5)
S
(2, 8, 6)
Cl
(2, 8, 7)
Ar
(2, 8, 8)
4. K
(2, 8, 8, 1)
Ca
(2, 8, 8, 2)
Ga
(2, 8, 18, 3)
Ge
(2, 8, 18, 4)
As
(2, 8, 18, 5)
Se
(2, 8, 18, 6)
Br
(2, 8, 18, 7)
Kr
(2, 8, 18, 8)
5. Rb
(2, 8, 18, 8, 1)
Sr
(2, 8, 18, 8, 2)
In
(2, 8, 18, 18, 3)
Sn
(2, 8, 18, 18, 4)
Sb
(2, 8, 18, 18, 5)
Te
(2, 8, 18, 18, 6)
I
(2, 8, 18, 18, 7)
Xe
(2, 8, 18, 18, 8)
6. Cs
(2, 8, 18, 18, 8, 1)
Ba
(2, 8, 18, 18, 8, 2)
Tl
(2, 8, 18, 32, 18, 3)
Pb
(2, 8, 18, 32, 18, 4)
Bi
(2, 8, 18, 32, 18, 5)
Po
(2, 8, 18, 32, 18, 6)
At
(2, 8, 18, 32, 18, 7)
Rn
(2, 8, 18, 32, 18, 8)
7. Fr
(2, 8, 18, 32, 18, 8, 1)
Ra
(2, 8, 18, 32, 18, 8, 2)

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]



slike o nihanju elektronov