Polonij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
bizmutpolonijastat
Po-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število polonij, Po, 84
Kemijska vrsta kovina
Skupina
Perioda
VI (16)
6
Agregatno stanje trdno
Molska masa 210.00 g/mol
Fizikalne lastnosti
Gostota 9,3 g/mol
Temperatura tališča
Temperatura vrelišča
527 K
1235,15 K
Entalpija uparevanja 120 kJ/mol.
Toplotna prevodnost 20 W/mK (pei 300K)
Električna prevodnost 0.7*106 Ω/gcm
Kemijske in strukturne lastnosti
Oksidacijska stanja +2, +4, +6
Elektronska konfiguracija (Xe) 4f14, 5d10, 6s2, 6p4
Elektronegativnost 2.0
Atomski radij 1.67 Å
Kovalentni radij 1.53 Å
Kristalna struktura Monoklinska
Kislinsko-bazične lastnosti Amfoteren

Polonij (polonium) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie. Poimenovan je po rodni domovini Marie Curie, Poljski. Je srebrno-bela kovina, ki zaradi svoje radioaktivnosti oddaja svetlobo.


O elementu[uredi | uredi kodo]

Nahajališče[uredi | uredi kodo]

Polonij se nahaja v uranovi smolni svetlici kot radioaktiven produkt uranove razpadne vrste, v torijevih in uranovih mineralih kot produkt radioaktivnega razpada.

Pridobivanje[uredi | uredi kodo]

Svoj čas so ga pridobivali iz uranove smolne svetlice, sedaj pa z obsevanjem bizmuta z nevtroni v jedrskem reaktorju.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Uporabljajo ga predvsem v fiziki kot izvor nevtronov.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

http://www.chemsoc.org/viselements/pages/data/polonium_data.html