Disprozij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
terbijdisprozijholmij
Dy
Cf  
 
 
Dy-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število disprozij, Dy, 66
Kemijska vrsta lantanoidi
Skupina, perioda, blok _ , 6 , f
Gostota, trdota 8551 kg/m3, ni podatka
Izgled srebrnkasto bel
Dy,66.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 162,500(1) a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 175 (228) pm
Kovalentni polmer ni podatka
van der Waalsov polmer ni podatka
Elektronska konfiguracija [Xe]6s²4f10
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 28, 8, 2
Oksidacijska stanja (oksid) 3 (šibko bazičen)
Zgradba mreže heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (feromagnetik)
Tališče 1680 K (2565 °F)
Vrelišče 2840 K (4653 °F)
Molarna prostornina 19,01 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 230 kJ/mol
Talilna toplota 11,06 kJ/mol
Parni tlak ni podatka
Hitrost zvoka 2170 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,22 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 170 J/(kg · K)
Električna prevodnost 1,08 106/m ohm
Toplotna prevodnost 10,7 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 573,0 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1130 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 2200 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 3990 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
154Dy {sint.} 3,0E+6 let α 2,947 150Gd
156Dy 0,06 % 156Dy je stabilen z 90 nevtroni
158Dy 0,10 % 158Dy je stabilen z 92 nevtroni
160Dy 2,34 % 160Dy je stabilen s 94 nevtroni
161Dy 18,91 % 161Dy je stabilen s 95 nevtroni
162Dy 25,51 % 162Dy je stabilen s 96 nevtroni
163Dy 24,90 % 163Dy je stabilen s 97 nevtroni
164Dy 28,18 % 164Dy je stabilen z 98 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Disprozij je redkozemeljski element s kovinskim, svetlo srebrnim leskom. Na zraku je pri sobni temperaturi relativno stabilen, a se hitro raztopi v raztopinah ali koncentriranih mineralnih kislinah, kjer odda vodik. Je dovolj mehak, da ga lahko režemo z nožem, obdelujemo ga lahko brez iskrenja, če se izognemo pregrevanja. Lastnosti disprozija se lahko zelo spremenijo celo pri malih količinah nečistoč.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Disprozij je leta 1886 v Parizu kot prvi prepoznal francoski kemik Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran; samega elementa pa niso izolirali v relativno čisti obliki, dokler v 50. letih 20. stoletja niso izpopolnili tehnike izmenjave ionov in metalografske redukcije. Ime disprozij izhaja iz starogrške besede dysprositos, kar pomeni nedostopen.

Najdišča[uredi | uredi kodo]

Disprozija nikoli ne najdemo kot prosti element, vendar ga najdemo v številnih mineralih, vključno s ksenotimom, fergusonitom, gadolinitom, euksenitom, polikrazom, blomstrandinom, monazitom in bastnazitom, pogosto z erbijem in holmijem ali drugimi redkozemeljskimi elementi.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]