Fritz Strassmann

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fritz Strassmann
Rojstvo 22. februar 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1]
Q521148?[1]
Smrt 22. april 1980({{padleft:1980|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1] (78 let)
Mainz
Državljanstvo Flag of Germany.svg Nemčija
Poklic kemik

Friedrich Wilhelm Straßmann, nemški kemik, * 22. februar 1902, Boppard, Nemčija, † 22. april 1980, Mainz, Nemčija.

Spominska plošča Hahnu in Strassmannu v Berlinu

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Kemijo je študiral od leta 1920 na Tehniški univerzi v Hannovru, kjer je leta 1929 doktoriral. Skupaj s kemikom Ottom Hahnom je decembra leta 1938 odkril nevtronsko-inducirano jedrsko cepitev uranovega jedra.

Leta 1948 je postal predstojnik novoustanovljenega Inštituta Maxa Plancka, kasneje pa je ustanovil Inštitut za jedrsko kemijo. Leta 1944 je Hahn prejel Nobelovo nagrado za kemijo kot plod skupinskega dela Lise Meitner, Fritza Straßmanna in svojega dela. Leta 1966 je Straßmann prejel Nagrado Enrica Fermija.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade
Poimenovanja

Po njem se imenuje asteroid 19136 Strassmann.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Zapis #118618946 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.