Planckov čas
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Planckov čas (oznaka
) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 · 10-44 s [1]. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).
Planckov čas določimo na naslednji način:
kjer je
gravitacijska konstanta,- reducirana Planckova konstanta (h/2π, oznaka
),
hitrost svetlobe.
Planckov čas je tudi čas, v katerem svetloba prepotuje pot 1 Planckove dolžine.
Je najmanjši del časa, ki ga še lahko zaznamo. Dva dogodka, ki se zgodita v času, ki je krajši kot Pascalov čas, se obravnavata kot istočasna [3]. Posebno vlogo igra Planckov čas v teoriji prapoka. Pred časom 10-44 po prapoku ne moremo predvidevati nobenih dogodkov. Zgodovina Vesolja se je pričela ob času 10-44 po prapoku.
Opombe in sklici [uredi]
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
- Pascalov čas in veliki pok (v angleščini)
),