Planckov čas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Planckov čas (oznaka t_{\rm P}\,) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124  · 10-44 s [1]. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).

Planckov čas določimo na naslednji način:

 t_{\rm P} = \sqrt{\frac{\hbar \kappa}{c^{5}}} \approx 5,39124(27) \cdot 10^{-44} \mbox{ s} [2]

kjer je

Planckov čas je tudi čas, v katerem svetloba prepotuje pot 1 Planckove dolžine.

Je najmanjši del časa, ki ga še lahko zaznamo. Dva dogodka, ki se zgodita v času, ki je krajši kot Planckov čas, se obravnavata kot istočasna [3]. Posebno vlogo igra Planckov čas v teoriji prapoka. Pred časom 10-44 po prapoku ne moremo predvidevati nobenih dogodkov. Zgodovina Vesolja se je pričela ob času 10-44 po prapoku.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]