Planckov čas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Planckov čas (oznaka ) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 ×10−44 s [1]. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).

Planckov čas določimo na naslednji način:

[2]

kjer je

Planckov čas je tudi čas, v katerem svetloba prepotuje pot 1 Planckove dolžine.

Je najmanjši del časa, ki ga še lahko zaznamo. Dva dogodka, ki se zgodita v času, ki je krajši kot Planckov čas, se obravnavata kot istočasna [3]. Posebno vlogo igra Planckov čas v teoriji prapoka. Pred časom 10-44 po prapoku ne moremo predvidevati nobenih dogodkov. Zgodovina Vesolja se je pričela ob času 10-44 po prapoku.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Osnovne fizikalne konstante
  2. CODATA Value: Planck Time – Konstante na CODATA
  3. »Encyclopedia of Science«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2010. Pridobljeno 31. maja 2010.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]