Drugi zakon termodinamike

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote:

S_2 - S_1 \geq \int_{T_1}^{T_2} \frac{dQ}{T}

Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2. dQ je toplota, dovedena pri temperaturi T. Za reverzibilne spremembe velja enačaj, za ireverzibilne spremembe pa neenačaj.

Prvi je domnevo o drugem zakonu termodinamike postavil francoski fizik Sadi Carnot v članku leta 1824 Premisleki o gibalni moči ognja, v katerem je pripisal možnost opravljanja dela pretoku toplote med toplejšim telesom in hladnejšim telesom (glej: Carnotov izrek).

Za črne luknje velja razširjeni entropijski zakon. Bele luknje morda kršijo drugi zakon termodinamike in zato naj ne bi obstajale.

Formulacije drugega zakona termodinamike[uredi | uredi kodo]

Kelvinova formulacija[uredi | uredi kodo]

Ni mogoča takšna krožna sprememba, pri kateri bi sistem prejel toploto iz toplotnega rezervoarja in oddal enako veliko delo, ne da bi se pri tem spremenilo karkoli drugega v okolici.

Clausiusova formulacija[uredi | uredi kodo]

Ni mogoča takšna krožna sprememba, pri kateri bi se prenesla toplota s hladnejšega na toplejše telo, ne da bi se pri tem spremenilo karkoli drugega v okolici.

TD formulacija[uredi | uredi kodo]

Toplotno energijo lahko spremenimo v mehansko delo le takrat, kadar v krožnem procesu med gibom tja in gibom nazaj pade temperatura.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Janez Strnad, Fizika, 1. del. Mehanika, toplota. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1977, str. 222-243. (COBISS)
  • Peter William Atkins, The second law. Scientific American Books, Inc., New York 1984. (COBISS)
  • Horst Herr, Nauk o toploti, Tehniška založba slovenije, Ljubljana 1997, str. 145.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]