Johann Jakob Balmer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Johann Jakob Balmer
Balmer.jpeg  *
Johann Jakob Balmer
Rojstvo (1825-05-01)1. maj 1825
Lausen, Švica  *
Smrt 12. marec 1898 (1898-03-12) (72 let)
Basel, Švica  *
Bivališče Zastava Švice Švica
Narodnost Zastava Švice švicarska
Področja matematika
Ustanove Univerza v Baslu
Alma mater Univerza v Baslu
Poznan po Balmerjeva enačba
Balmerjeva serija


Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Balmer je študiral matematiko na Univerzi v Karlsruheju in v Berlinu. Doktoriral je leta 1849 na Univerzi v Baslu z disertacijo o cikloidi. Od leta 1859 je poučeval matematiko na dekliški srednji šoli. Od leta 1865 je predaval tudi na Univerzi v Baslu, kjer se je največ ukvarjal z geometrijo. Leta 1868 se je poročil s Christino Paulino Rinck. Imela sta šest otrok.

Analiziral je svetlobo, ki jo seva žareč vodik. Leta 1885 je postavil izkustveno enačbo, s katero so se lahko natančno izračunale valovne dolžine spektralnih črt v vidnem delu vodikovega spektra. Te raziskave je začel na pobudo Hagenbach-Bischoffa, profesorja fizike na baselski univerzi. Na podlagi Ångströmovih meritev valovnih dolžin štirih vodikovih črt v vidnem delu je zapisal enačbo:

 \lambda\ = \frac{ hm^2 }{ m^2 - n^2 } \!\,

za n = 2, h = 3,6456 · 10-7 m, in m = 3, 4, 5, 6, itd. V svojem zapisu iz leta 1885 je imenoval »h« (sedaj znano kot Balmerjeva konstanta) »osnovno vodikovo število«. Balmer je z enačbo predvidel valovno dolžino za m = 7. Hagenbach-Bischoff ga je obvestil da je Ångström opazoval črto z vaovno dolžino 397 nm. Vogel in Huggins sta neodvisno drug od drugega potrdila druge vodikove črte Balmerjeve serije za vodikov spekter »belih zvezd« v ultravijoličnem delu, potem ko so leta 1880 prvič fotografirali spekter zvezde.

Balmerjeva enačba je poseben primer Rydbergove enačbe, ki jo je leta 1888 izpeljal Rydberg:

 \frac{1}{\lambda}\ = \frac{4}{h} \left( \frac{1}{n_{1}^{2}} - \frac{1}{n_{2}^{2}} \right)= R_{H} \left( \frac{1}{n_{1}^{2}} - \frac{1}{n_{2}^{2}} \right) \!\, ,

kjer je R_H Rydbergova konstanta za vodik, n_{1} = 2 za bAlmerjevo enačbo in n_{2} > n_{1}.

Bohr je leta 1913 teoretično pojasnil Balmerjevo enačbo in s tem dal pomemben prispevek novi atomski teoriji.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja
Krater Balmer na Luni. Slika: NASA, Clementine, okoli 1994

Po njem se imenuje krater Balmer na Luni.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]