Vladimir Igorjevič Arnold
Vladimir Igorjevič Arnold, 2008 |
|
| Rojstvo: | 12. junij 1937 Odesa, Sovjetska zveza |
|---|---|
| Smrt: | 3. junij 2010 (72 let) Pariz, Francija |
| Bivališče: | |
| Narodnost: | |
| Področje: | matematika, matematična fizika |
| Ustanova: | Državna univerza v Moskvi Matematični inštitut Steklova |
| Alma mater: | Državna univerza v Moskvi (diploma 1959, doktorat 1961) |
| Mentor doktorske disertacije: |
Andrej Nikolajevič Kolmogorov |
| Doktorski študenti: | Eduard Grigorjevič Belaga (1965) Ashold Georgijevič Hovanski (1973) Aleksander Nikolajevič Varčenko (1974) Sergej Vladimirovič Hmutov (1985) Aleksander Borisovič Givental (1987) Boris Shapiro (1990) Mihail Zalmanovič Šapiro (1992) |
| Poznan po: | Arnoldova mačja preslikava Arnoldova domneva problem zmečkanega rublja izrek KAM |
| Pomembne nagrade in priznanja: |
Heinemannova nagrada (2001) Wolfova nagrada za matematiko (2001) Shawova nagrada (2010) |
Vladimir Igorjevič Arnold (rusko Влади́мир И́горевич Арно́льд), * 12. junij 1937, Odesa, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 3. junij 2010, Pariz, Francija.
Arnold je najbolj znan po izreku KAM o stabilnosti integrabilnega hamiltonskega sistema in po delni rešitvi Hilbertovega trinajstega problema o rešitvi enačb 7. stopnje s funkcijami dveh spremenljivk leta 1957. Bil je učenec Kolmogorova. Prispeval je pomembne dosežke na področja, kot so: teorija dinamičnih sistemov, teorija katastrof, topologija, algebrska geometrija, klasična mehanika in teorija singularnosti.
Leta 2001 je prejel Heinemannovo nagrado za matematično fiziko Ameriškega fizikalnega društva in Wolfovo nagrado za matematiko. Leta 2008 je skupaj s Faddejevom prejel Shawovo nagrado.
Po njem so poimenovali asteroid 10031 Vladarnolda.
Vsebina |
[uredi]
- »V sredini 20. stoletja so poskušali deliti fiziko in matematiko. Posledice so bile katastrofalne. Cele generacije matematikov so zrasle brez znanja polovice svoje znanosti, in seveda v popolnem neznanju katerekoli druge znanosti. Najprej so študentom začeli poučevati njihovo grdo sholastično psevdomatematiko, nato učencem in pri tem pozabili na Hardyjevo opozorilo, da grda matematika nima trajnega mesta pod soncem.« —Vladimir Igorjevič Arnold[1]
Glej tudi [uredi]
Opombe in sklici [uredi]
- ^ Arnold (1998).
Viri [uredi]
- Arnold, Vladimir Igorjevič (1998). "On teaching mathematics" (v angleščini). Uspehi matematičeskih nauk 53 (1): 229-234. http://pauli.uni-muenster.de/~munsteg/arnold.html.
|
||||||||
- Škrbine o matematikih
- Rojeni leta 1937
- Umrli leta 2010
- Ruski matematiki
- Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
- Ruski univerzitetni učitelji
- Predavatelji na Univerzi v Parizu
- Ruski akademiki
- Člani Sovjetske akademije znanosti
- Člani Ruske akademije znanosti
- Člani Nacionalne akademije znanosti ZDA
- Leninovi nagrajenci
- Prejemniki Heinemanove nagrade
- Prejemniki Wolfove nagrade za matematiko
- Prejemniki Shawove nagrade
- Nosilci reda za služenje domovini Ruske federacije
- Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid