Vladimir Igorjevič Arnold

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vladimir Igorjevič Arnold
Vladimir Arnold-1.jpg  *
Vladimir Igorjevič Arnold, 2008
Rojstvo (1937-06-12)12. junij 1937
Odesa, Sovjetska zveza  *
Smrt 3. junij 2010 (2010-06-03) (72 let)
Pariz, Francija  *
Bivališče Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Zastava Rusije Rusija
Državljanstvo sovjetsko
rusko
Narodnost Zastava Rusije ruska
Področja matematika, matematična fizika
Ustanove Državna univerza v Moskvi
Matematični inštitut Steklova
Alma mater Državna univerza v Moskvi
diploma 1959
doktorat 1961
Mentor doktorske
disertacije
Andrej Nikolajevič Kolmogorov
Doktorski študenti Eduard Grigorjevič Belaga (1965)
Ashold Georgijevič Hovanski (1973)
Aleksander Nikolajevič Varčenko (1974)
Sergej Vladimirovič Hmutov (1985)
Aleksander Borisovič Givental (1987)
Boris Shapiro (1990)
Mihail Zalmanovič Šapiro (1992)
Poznan po Arnoldova mačja preslikava
Arnoldova domneva
problem zmečkanega rublja
izrek KAM
Pomembne nagrade Heinemannova nagrada (2001)
Wolfova nagrada za matematiko (2001)
Shawova nagrada (2010)
Spletna stran
mi.ras.ru/~arnold


Vladimir Igorjevič Arnold (rusko Влади́мир И́горевич Арно́льд), * 12. junij 1937, Odesa, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 3. junij 2010, Pariz, Francija.

Arnold je najbolj znan po izreku KAM o stabilnosti integrabilnega hamiltonskega sistema in po delni rešitvi Hilbertovega trinajstega problema o rešitvi enačb 7. stopnje s funkcijami dveh spremenljivk leta 1957. Bil je učenec Kolmogorova. Prispeval je pomembne dosežke na področja, kot so: teorija dinamičnih sistemov, teorija katastrof, topologija, algebrska geometrija, klasična mehanika in teorija singularnosti.

Leta 2001 je prejel Heinemannovo nagrado za matematično fiziko Ameriškega fizikalnega društva in Wolfovo nagrado za matematiko. Leta 2008 je skupaj s Faddejevom prejel Shawovo nagrado.

Po njem so poimenovali asteroid 10031 Vladarnolda.

Navedki[uredi | uredi kodo]

 »V sredini 20. stoletja so poskušali deliti fiziko in matematiko. Posledice so bile katastrofalne. Cele generacije matematikov so zrasle brez znanja polovice svoje znanosti, in seveda v popolnem neznanju katerekoli druge znanosti. Najprej so študentom začeli poučevati njihovo grdo sholastično psevdomatematiko, nato učencem in pri tem pozabili na Hardyjevo opozorilo, da grda matematika nima trajnega mesta pod soncem.« —Vladimir Igorjevič Arnold[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Arnold (1998).

Viri[uredi | uredi kodo]