Anders Jonas Ångström

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anders Jonas Ångström
Anders Jonas Ångström - 001.png
Anders Jonas Ångström
Rojstvo: (1814-08-13)13. avgust 1814
Lögdö, Medelpad, Švedska
Smrt: 21. junij 1874 (1874-06-21) (59 let)
Uppsala, Švedska
Bivališče Zastava Švedske Švedska
Državljanstvo: švedsko
Narodnost: Zastava Švedske švedska
Področja: astronomija, fizika
Ustanove: Univerza v Uppsali
Observatorij Uppsala
Alma mater: Univerza v Uppsali
diploma 1839
Poznan po: spektroskopija
ångström
Pomembne nagrade
in priznanja:
Rumfordova medalja (1872)


Anders Jonas Ångström [ánders jónas òngstrem], švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Ångström velja za enega od utemeljiteljev spektroskopije.[1]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Raziskoval je Sončev spekter in spektre kometov. Leta 1862 je dokazal, da Sončeva atmosfera med drugim vsebuje vodik. V letu 1868 je objavil veliko karto Sončevega spektra v Recherche s sure specter solitaire, ki je vključevala meritve več kot 1000 spektralnih črt.

Za dolžinsko enoto svetlobnega valovanja je uvedel desetmilijoninko milimetra, ki se imenuje po njem ångström (Å). Namesto nje se sedaj rabi 10-krat večja enota nanometer (nm).

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje krater Ångström na Luni.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]