Erwin Schrödinger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Erwin Schrödinger
Erwin Schrödinger.jpg
Rojstvo: Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger
(1887-08-12)12. avgust 1887
Dunaj, Avstro-Ogrska
Smrt: 4. januar 1961 (1961-01-04) (73 let)
Dunaj, Avstrija
Državljanstvo: Avstrija, Irska
Narodnost: Zastava Avstrije avstrijska
Zastava Irske irska
Področja: fizika
Ustanova:

Univerza v Breslauu
Univerza v Zürichu
Humboldtova univerza v Berlinu

Univerza v Oxfordu
Univerza v Gradcu
Inštitut za višje študije v Dublinu
Univerza v Ghentu
Alma mater: Univerza na Dunaju
Mentor doktorske
disertacije:
Friedrich Hasenöhrl
Študijski mentorji: Franz Serafin Exner
Friedrich Hasenöhrl
Znani študenti: Linus Carl Pauling
Felix Bloch
Brendan Scaife
Poznan po: Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva mačka
Schrödingerjeva metoda
Schrödingerjev funkcional
Schrödingerjeva slika
Schrödinger-Newtonove enačbe
Schrödingerjevo polje
Rayleigh-Schrödingerjeva motnja
Schrödingerjeva logika
mačje stanje
Pomembne nagrade
in priznanja:
Matteuccijeva medalja (1927)
Nobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziko (1933)
Soprog(a): Annemarie Bertel (1920-1961)[1]
Podpis:


Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstrija, † 4. januar 1961, Dunaj.

Schrödinger je deloval na področju kvantne mehanike. Pojasnil je obstoj ločenih tirov elektronom v atomu kjer je znana njegova Schrödingerjeva valovna enačba. V osnovah kvantne mehanike je znan njegov miselni Schrödingerjev paradoks z mačko, ki je vplival na podobne paradokse in probleme v zvezi z osnovami kvantne mehanike. Predaval je na Dunajski univerzi.

Kot fiziku mu je bilo jasno, da je zgradba žive snovi drugačna od snovi, ki jo proučujejo njegovi kolegi. Sestavni del življenja, takrat ga še niso imenovali DNK, je bil aperiodičen kristal. »V fiziki smo se dotlej ukvarjali le s periodičnimi kristali. Pohlevnemu umu fizika le-ti predstavljajo zelo zanimive in zapletene predmete in so med najbolj očarljivimi in zapletenimi zgradbami snovi, s katerimi narava draži njegove umske sposobnosti. Vendar pa so v primerjavi z aperiodičnimi kristali kar nekako preprosti in dolgočasni.« Razlika je bila podobna razliki med tapetami in tapiserijo, torej med rednim ponavljanjem vzorca in bogato, skladno spremenljivostjo umetnikove stvaritve. Fiziki so se naučili razumevati le tapete. Zato ni čudno, da so tako malo prispevali k biologiji. Njegov pogled je bil neobičajen. Obrabljena fraza je, da je življenje hkrati urejeno in zapleteno. Videti aperiodičnost kot vir posebnih lastnosti življenja pa je mejilo že skoraj na mistično. V njegovem času niti matematika niti fizika nista nudili resnične podpore za take zamisli. Nobenih orodij ni bilo, s katerimi bi analizirali neurejenost kot gradbeni sestavni del življenja. Danes ta orodja imamo.

Navedki[uredi | uredi kodo]

  •  »Živi organizem ima neverjeten dar, da nase zveže »tok reda« ter se tako izogne razpadu v atomski kaos.«

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Walter J. Moore (1992). Schrödinger, life and thought. Cambridge University Press. str. 10–. ISBN 978-0-521-43767-7. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]