Erwin Schrödinger

Erwin Schrödinger

Rojstvo:	12. avgust 1887(1887-08-12) Dunaj, Avstro-Ogrska
Smrt:	4. januar 1961 (73 let) Dunaj, Avstrija
Narodnost:	avstrijska irska
Ustanova:	Univerza v Breslauu Univerza v Zürichu Humboldtova univerza v Berlinu Univerza v Oxfordu Univerza v Gradcu Inštitut za višje študije v Dublinu Univerza v Ghentu
Alma mater:	Univerza na Dunaju
Študijski mentorji:	Franz Serafin Exner Friedrich Hasenöhrl
Mentor doktorske disertacije:	Friedrich Hasenöhrl
Znani študenti:	Linus Carl Pauling Felix Bloch Brendan Scaife
Poznan po:	Schrödingerjeva enačba Schrödingerjeva mačka Schrödingerjeva metoda Schrödingerjev funkcional Schrödingerjeva slika Schrödinger-Newtonove enačbe Schrödingerjevo polje Rayleigh-Schrödingerjeva motnja Schrödingerjeva logika mačje stanje
Pomembne nagrade in priznanja:	Matteuccijeva medalja (1927) Nobelova nagrada za fiziko (1933)
Soprog(a):	Annemarie Bertel (1920-1961)

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstrija, † 4. januar 1961, Dunaj.

Schrödinger je deloval na področju kvantne mehanike. Pojasnil je obstoj ločenih tirov elektronom v atomu kjer je znana njegova Schrödingerjeva valovna enačba. V osnovah kvantne mehanike je znan njegov miselni Schrödingerjev paradoks z mačko, ki je vplival na podobne paradokse in probleme v zvezi z osnovami kvantne mehanike. Predaval je na Dunajski univerzi.

Kot fiziku mu je bilo jasno, da je zgradba žive snovi drugačna od snovi, ki jo proučujejo njegovi kolegi. Sestavni del življenja, takrat ga še niso imenovali DNK, je bil aperiodičen kristal. »V fiziki smo se dotlej ukvarjali le s periodičnimi kristali. Pohlevnemu umu fizika le-ti predstavljajo zelo zanimive in zapletene predmete in so med najbolj očarljivimi in zapletenimi zgradbami snovi, s katerimi narava draži njegove umske sposobnosti. Vendar pa so v primerjavi z aperiodičnimi kristali kar nekako preprosti in dolgočasni.« Razlika je bila podobna razliki med tapetami in tapiserijo, torej med rednim ponavljanjem vzorca in bogato, skladno spremenljivostjo umetnikove stvaritve. Fiziki so se naučili razumevati le tapete. Zato ni čudno, da so tako malo prispevali k biologiji. Njegov pogled je bil neobičajen. Obrabljena fraza je, da je življenje hkrati urejeno in zapleteno. Videti aperiodičnost kot vir posebnih lastnosti življenja pa je mejilo že skoraj na mistično. V njegovem času niti matematika niti fizika nista nudili resnične podpore za take zamisli. Nobenih orodij ni bilo, s katerimi bi analizirali neurejenost kot gradbeni sestavni del življenja. Danes ta orodja imamo.

Navedki

•  »Živi organizem ima neverjeten dar, da nase zveže »tok reda« ter se tako izogne razpadu v atomski kaos.«