Erwin Schrödinger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Erwin Schrödinger
Erwin Schrödinger.jpg
Rojstvo: 12. avgust 1887(1887-08-12)
Dunaj, Avstro-Ogrska
Smrt: 4. januar 1961 (73 let)
Dunaj, Avstria
Narodnost: Avstrijec, pozneje Irec
Ustanova: Univerza v Breslauu
Univerza v Zürichu
Humboldtova univerza v Berlinu
Univerza v Oxfordu
Univerza v Gradcu
Dublin Institute for Advanced Studies
Univerza v Ghentu
Alma mater: Univerza na Dunaju
Študijski mentorji: Franz S. Exner
Friedrich Hasenöhrl
Mentor doktorske
disertacije:		 Friedrich Hasenöhrl
Znani študenti: Linus Pauling
Felix Bloch
Brendan Scaife
Poznan po: Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva mačka
Pomembne nagrade
in priznanja:		 Nobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziko (1933)
Soprog(a): Annemarie Bertel (1920-1961)[1]

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik in akademik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstrija, † 4. januar 1961, Dunaj, Avstrija.

Deloval je na področju kvantne mehanike. Pojasnil je obstoj ločenih tirov elektronom v atomu kjer je znana njegova Schrödingerjeva valovna enačba. V osnovah kvantne mehanike je znan njegov miselni Schrödingerjev paradoks z mačko, ki je vplival na podobne paradokse in probleme v zvezi z osnovami kvantne mehanike. Predaval je na Dunajski univerzi.

Kot fiziku mu je bilo jasno, da je zgradba žive snovi drugačna od snovi, ki jo proučujejo njegovi kolegi. Sestavni del življenja, takrat ga še niso imenovali DNK, je bil aperiodičen kristal. »V fiziki smo se dotlej ukvarjali le s periodičnimi kristali. Pohlevnemu umu fizika le-ti predstavljajo zelo zanimive in zapletene predmete in so med najbolj očarljivimi in zapletenimi zgradbami snovi, s katerimi narava draži njegove umske sposobnosti. Vendar pa so v primerjavi z aperiodičnimi kristali kar nekako preprosti in dolgočasni.« Razlika je bila podobna razliki med tapetami in tapiserijo, torej med rednim ponavljanjem vzorca in bogato, skladno spremenljivostjo umetnikove stvaritve. Fiziki so se naučili razumevati le tapete. Zato ni čudno, da so tako malo prispevali k biologiji. Njegov pogled je bil neobičajen. Obrabljena fraza je, da je življenje hkrati urejeno in zapleteno. Videti aperiodičnost kot vir posebnih lastnosti življenja pa je mejilo že skoraj na mistično. V njegovem času niti matematika niti fizika nista nudili resnične podpore za take zamisli. Nobenih orodij ni bilo, s katerimi bi analizirali neurejenost kot gradbeni sestavni del življenja. Danes ta orodja imamo.

[uredi] Navedki

  •  »Živi organizem ima neverjeten dar, da nase zveže »tok reda« ter se tako izogne razpadu v atomski kaos.«

[uredi] Sklici in opombe

  1. ^ Walter J. Moore (1992). Schrödinger, life and thought. Cambridge University Press. str. 10–. ISBN 978-0-521-43767-7. http://books.google.com/books?id=m-YF1glKWLoC&pg=PR10. 

[uredi] Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Erwin Schrödinger


p · p · uNobelovi nagrajenci za fiziko
1901–1925

Röntgen (1901)  • Lorentz / Zeeman (1902)  • Becquerel / Curie / Skłodowska-Curie (1903)  • Lord Rayleigh (1904)  • Von Lenard (1905)  • Thomson (1906)  • Michelson (1907)  • Lippmann (1908)  • Marconi / Braun (1909)  • Van der Waals (1910)  • Wien (1911)  • Dalén (1912)  • Kamerlingh Onnes (1913)  • Von Laue (1914)  • W. L. Bragg / W. H. Bragg (1915)  • Barkla (1917)  • Planck (1918)  • Stark (1919)  • Guillaume (1920)  • Einstein (1921)  • N. H. D. Bohr (1922)  • Millikan (1923)  • K. M. G. Siegbahn (1924)  • Franck / Hertz (1925)
1926–1950

Perrin (1926)  • Compton / C. T. R. Wilson (1927)  • O. W. Richardson (1928)  • De Broglie (1929)  • Raman (1930)  • Heisenberg (1932)  • Schrödinger / Dirac (1933)  • Chadwick (1935)  • Hess / C. D. Anderson (1936)  • Davisson / Thomson (1937)  • Fermi (1938)  • Lawrence (1939)  • Stern (1943)  • Rabi (1944)  • Pauli (1945)  • Bridgman (1946)  • Appleton (1947)  • Blackett (1948)  • Jukava (1949)  • Powell (1950)
1951–1975

Cockcroft / Walton (1951)  • Bloch / Purcell (1952)  • Zernike (1953)  • Born / Bothe (1954)  • Lamb / Kusch (1955)  • Shockley / Bardeen / Brattain (1956)  • Yang / T.-D. Lee (1957)  • Čerenkov / Frank / Tamm (1958)  • Segrè / Chamberlain (1959)  • Glaser (1960)  • Hofstadter / Mössbauer (1961)  • Landau (1962)  • Wigner / Goeppert-Mayer / Jensen (1963)  • Townes / Basov / Prohorov (1964)  • Tomonaga / Schwinger / Feynman (1965)  • Kastler (1966)  • Bethe (1967)  • Alvarez (1968)  • Gell-Mann (1969)  • Alfvén / Néel (1970)  • Gabor (1971)  • Bardeen / Cooper / Schrieffer (1972)  • Esaki / Giaever / Josephson (1973)  • Ryle / Hewish (1974)  • A. N. Bohr / Mottelson / Rainwater (1975)
1976–2000

Richter / Ting (1976)  • P. W. Anderson / Mott / Van Vleck (1977)  • Kapica / Penzias / R. W. Wilson (1978)  • Glashow / Salam / Weinberg (1979)  • Cronin / Fitch (1980)  • Bloembergen / Schawlow / K. Siegbahn (1981)  • K. G. Wilson (1982)  • Chandrasekhar / Fowler (1983)  • Rubbia / Van der Meer (1984)  • Von Klitzing (1985)  • Ruska / Binnig / Rohrer (1986)  • Bednorz / Müller (1987)  • Lederman / Schwartz / Steinberger (1988)  • Ramsey / Dehmelt / Paul (1989)  • Friedman / Kendall / R. E. Taylor (1990)  • Gennes (1991)  • Charpak (1992)  • Hulse / J. H. Taylor (1993)  • Brockhouse / Shull (1994)  • Perl / Reines (1995)  • D. Lee / Osheroff / R. C. Richardson (1996)  • Chu / Cohen-Tannoudji / Phillips (1997)  • Laughlin / Störmer / Tsui (1998)  • 'T Hooft / Veltman (1999)  • Alfjorov / Kroemer / Kilby (2000)
2001–2009

Cornell / Ketterle / Wieman (2001)  • Davis / Košiba / Giacconi (2002)  • Abrikosov / Ginzburg / Leggett (2003)  • Gross / Politzer / Wilczek (2004)  • Glauber / Hall / Hänsch (2005)  • Mather / Smoot (2006)  • Fert / Grünberg (2007)  • Nambu / Kobajaši / Maskava (2008)  • Kao / Boyle / Smith (2009)  • Geim / Novoselov (2010)  • Perlmutter / Riess / Schmidt (2011)

Alfred Nobel
p · p · uPrejemniki Matteuccijeve medalje
1868-1900

Von Helmholtz (1868) • Regnault (1875) • lord Kelvin (1876) • Kirchhoff (1877) • Weidemann (1878) • Weber (1879) • Pacinotti (1880) • Villari (1881) • Righi (1882) • Edison (1887) • Hertz (1888) • lord Rayleigh (1894) • Rowland (1895) • Röntgen / Von Lenard (1896) •
1901-1950

Marconi (1901) • Michelson (1903) • Skłodowska-Curie / Curie (1904) • Poincaré (1905) • Dewar (1906) • Ramsay (1907) • Garbasso (1908) • Corbino (1909) • Kamerlingh Onnes (1910) • Perrin (1911) • Zeeman (1912) • Rutherford (1913) • Von Laue (1914) • Stark (1915) • W. H. Bragg / W. L. Bragg (1915) • Lo Surdo (1917) • Wood (1918) • Moseley (1919) • Einstein (1921) • Bohr (1923) • Sommerfeld (1924) • Millikan (1925) • Fermi (1926) • Schrödinger (1927) • Raman (1928) • Heisenberg (1929) • Compton (1930) • Rasetti (1931) • J. F. Joliot-Curie / I. Joliot-Curie (1932) •
1951-2000

Pauli (1956) • Touschek (1975) • Salam (1978) • Maiani (1979) • Wick (1980) • Peierls (1982) • Casimir (1985) • De Gennes (1987) • Okun (1988) • Dyson (1989) • Steinberger (1990) • Rossi (1991) • Abragam (1992) • Wheeler (1993) • Cohen-Tannoudji (1994) • Lee (1995) • Panofsky (1996) • Piccioni (1998) •
2001-sedanjost

Hänsch (2001) • Cabibbo (2002) • Cardona (2003) • Ruelle (2004)  • Bellettini (2006)



Albert Einstein  Ta biografski članek o fiziku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Erwin_Schr%C3%B6dinger&oldid=3358720«
Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih