Theodore von Kármán
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Theodore von Kármán (madžarsko Szőllőskislaki Kármán Tódor), madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.
Von Kármán je deloval na področju aeronavtike in astronavtike. Prispeval je več pomembnih dosežkov na področje aerodinamike, še posebej o nadzvočnem in hiperzvočnem gibanju zraka.
Vsebina |
[uredi] Življenje in delo
Rodil se je v judovski družini, očetu Moritzu von Kármánu in materi Helene Konn. Bil je čudežni otrok.[1]
Von Kármán je študiral strojništvo na Kraljevi tehniški univerzi v Budimpešti, kjer je diplomiral leta 1902. Leta 1908 je pod Prandtlovim mentorstvom doktoriral na Univerzi v Göttingenu. Tu je poučeval štiri leta. Začel se je zanimati za letalstvo. Leta 1912 je sprejel mesto direktorja Aeronavtičnega inštituta na Univerzi v Aachnu (Rheinisch-Westfälische Technische Hochschule Aachen (RWTH Aachen)). Med letoma 1915 in 1918 je služil v Avstro-ogrski vojski, kjer je skonstruiral enega prvih helikopterjev.
Leta 1930 je odšel v ZDA. Postal je profesor in direktor Guggenheimovega aeronavtičnega laboratorija na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu. Ukvarjal se je z raketno tehniko in med 2. svetovno vojno bil svetovalec Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA (USAAF). Prispeval je teorijska spoznanja v aerodinamiki, hidrodinamiki in matematični analizi v termodinamiki. Von Kármán je leta 1935 tudi prvi razvil teorijo zvočnega zidu, izdeloval je nadzvočne vetrovnike. Njegove raziskave so vodile k prvemu nadzvočnemu poletu z letalom. Leta 1936 je s Frankom Malino ustanovil podjetje Aerojet, ki je izdelovalo raketne motorje JATO.
Leta 1944 je pomagal ustanoviti Laboratorij za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory (JPL)), ki je sedaj v sklopu Nase. Leta 1946 je postal prvi predsednik Znanstvene svetovalne skupine, ki je raziskovala letalske tehnologije za Armadno letalstvo. Istega leta so ga izbrali za člana Kraljeve družbe iz Londona.
[uredi] Priznanja
- Poimenovanja
Po njem se imenuje krater Von Kármán na Luni.
[uredi] Opombe in sklici
- ^ S. Goldstein (november 1966). Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society. Kraljeva družba.
[uredi] Glej tudi
- Born-von Kármánov mrežni model (kristalografija)
- Falkowich-von Kármánova enačba (nadzvočni tok)
- Kármánova ločnica (aerodinamika, astronavtika)
- Kármán-Howarthova enačba (izotropna turbulenca)
- Kármán-Pohlhausenov parameter (mejne plasti)
- Kármán-Treffzeva transformacija (posplošena funkcija Žukovskega)
- Kármán-Nikuradsova korelacija (viskozni tok)
- Prandtl-von Kármánov zakon (hitrost toka v odprtem kanalu)
- von Kármánova integralska enačba
- von Kármánova konstanta (turbulenca)
[uredi] Zunanje povezave
- Stran o Theodoru von Kármánu Univerze St Andrews (v angleščini)
