Portal:Znanost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Icon

Znanost (latinsko scientia - znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda temelji na skrbnem opazovanju in preskuševanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede, vede pa na področja (discipline).

Več o znanosti ...

Ali ste vedeli, da ...? Uredi
Ali ste vedeli, da ...? Uredi

<div id="Ali ste vedeli, da ...? Uredi">* ... ima ionski pogon hitrost do 30 km/s in ima na enoto goriva 10 krat večji izkoristek kot plovila na tekoče gorivo?

Izbrani članek Uredi
Izbrani članek Uredi
<div id="Izbrani članek Uredi">
Nikola Tesla


Iz dneva v dan sem se spraševal kaj je to elektrika, vendar nisem našel odgovora ... in še vedno si postavljam to vprašanje.

Nikola Tesla [níkola têsla] (srbsko Никола Тесла), srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo, danes Hrvaška, † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Nikola je bil sin Ličana Milutina Tesle in Georgine-Đuke Mandić iz znane liške družine.

Tesla je v svojem življenju patentiral več kot 700 patentov. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je zgradil leta 1882 in deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka. Čeprav večina njegovih patentov pokriva področje elektrike, pa je deloval tudi na mnogih drugih. Teslina znamenita izuma sta tudi Teslino navitje in turbina brez lopatic.


V starejšem obdobju je začel raziskovati teoretična vprašanja o spreminjanju prostora in časa s pomočjo električnih in magnetnih pojavov. Teslo je prevzela misel o svetlobi kot o vzajemni pojavnosti delcev in valovanja, ki jo je prevzela tudi kvantna fizika. Teslovi predlogi so izgledali kot da bi izhajali neposredno iz znanstvenofantastičnega sveta antigravitacijskih zračnih plovil, teleportacije in časovnega potovanja. Verjetno je bil najbolj čuden izum, ki ga je Tesla kdaj predlagal, naprava za »miselno fotografijo«. Razpravljal je o tem, da bi bilo moč električno sled nastale misli, ki tvori odgovarjajočo sliko v očesni mrežnici, prek živčnega prenosa prebrati in posneti s takšno napravo. Shranjene podatke bi bilo moč obdelati prek umetnega optičnega živca in jih predvajati kot vidne vzorce na zaslonu. Drug Teslov teoretični izum je Teslova leteča naprava, ki za svoje delovanje ne bi potrebovala motorja in kril. Po njem se imenuje izpeljana enota za gostoto magnetnega polja tesla.

Ameriška revija Life ga je uvrstila med 100 najpomembnejših ljudi v zadnjih 1.000 letih. V omenjeni reviji so ga označili, kot enega najdaljnovidnejših izumiteljev sodobne dobe. Njegovi prispevki na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta.

Po njem se imenuje sestavljena enota za gostoto magnetnega polja tesla. Enoto so imenovali leta 1960 na 11. generalni konferenci za uteži in mere (Conférence Générale des Poids et Mesures) v Parizu.

Preberite več ...
Izbrana slika Uredi
Izbrana slika Uredi
<div id="Izbrana slika Uredi">
Milky Way 2005.jpg

Galaksija Rimska cesta je velika spiralna galaksija, v kateri je tudi Osončje. Verjetno celo spada med spiralne galaksije s prečko. Galaksija se nahaja v Krajevni skupini skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

V temni in jasni noči vidimo njene spiralne rokave, ki se vijejo preko celotnega neba in jih že od nekdaj imenujemo Rimska cesta. Pogosto tako rečemo tudi celotni galaksiji. Njen najsvetlejši del je viden poleti v smeri ozvezdja Strelca, kjer leži njeno središče. Glede na nebesni ekvator se Rimska cesta razprostira na severu od ozvezdja Kasiopeje in na jugu do ozvezdja Južnega križa. To je posledica dejstva, da je Zemljina os vrtenja rahlo nagnjena proti pravokotnici na galaktično ravnino. Dejstvo, da Rimska cesta deli nočno nebo na dve skoraj enaki polobli kaže tudi na to, da Osončje leži blizu galaktične ravnine. Vprašanje je kakšno bi bilo življenje, če bi ležalo bolj stran.

Preberite več...


Kazalo področij znanosti Uredi
Uporabne povezave Uredi

<div id="Uporabne povezave Uredi">==Astronomija==

Instituti

Časopisi

Naravoslovni portali
{| width="100%" style="border:solid white 0px" cellspacing="0"

|--

|
Nuvola apps kalzium.png

Znanost
|
Percival Lowell observing Venus from the Lowell Observatory in 1914.jpg

Astronomija
|
Nuvola apps biology.png

Biologija
|
Nuvola apps edu science.png

Kemija

|}