Herman Potočnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Herman Potočnik

Herman Potočnik [hérman potóčnik] (psevdonim Hermann Noordung) [nórdung], slovenski raketni inženir in častnik, * 22. december 1892, Pulj, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 27. avgust 1929, Dunaj.

Potočnik je avtor knjige Problem vožnje po vesolju - raketni motor (1928), ki velja za eno ključnih del pionirske astronavtike. Je tudi izumitelj geostacionarnega umetnega satelita.

Vsebina

[uredi] Življenje

Potočnikov načrt za vesoljsko postajo (bivalno kolo, ki ustvarja gravitacijo)

Družina Hermana Potočnika izvira iz Vitanja v Sloveniji. Oče Jožef Potočnik se je rodil leta 1841 v Razborju pri Slovenj Gradcu in je služboval kot zdravnik in visok mornariški častnik v Avstro-Ogrski mornarici. Mati Minka (Marija) se je rodila leta 1854 in je bila hči znanega trgovca z vinom Jožefa Kokošinka iz Maribora.

Oče je leta 1894 umrl, zato se je mati s štirimi otroki preselila na njegov dom, tako da je Herman otroštvo in obdobje osnovnega šolanja preživel v Mariboru. Imel je brata Adolfa in Gustava, oba sta bila mornariška častnika, ter sestro Frančko.

V Mariboru je Potočnik obiskoval osnovno šolo. Kasneje je odšel v vojaški šoli v Fischau in v Hranice (na Moravskem). Šolanje mu je najbrž omogočil stric Heinrich, ki je bil generalmajor. Od leta 1910 do 1913 je študiral na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu pri Dunaju in postal inženirski poročnik.

Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in naposled ob Piavi. Ker je zbolel za jetiko, so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj se je na Dunaju lotil študija strojništva, leta 1922 je absolviral, tri leta kasneje postal inženir - specialist za raketno tehniko. Naslednja štiri leta, ki so mu še preostala do smrti, je preživel na Dunaju in se je popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje.

Pri 36 letih je na Dunaju umrl zaradi pljučnice, tam so ga tudi pokopali. Osmrtnica, ki ni omenjala njegovega dela o vesoljski tehnologiji, je bila objavljena v mariborskem časopisu.

[uredi] Objekti, posvečeni Hermanu Potočniku

  • 8. septembra 2006 so v Vitanju, kjer je Herman Potočnik preživel nekaj otroških let in od koder je izhajala njegova mati Minka, odprli spominsko sobo, posvečeno temu pionirju astronavtike.

[1]

  • V Vitanju je v gradnji Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.[2]

[uredi] Priznanja

Poimenovanja

Po njem se imenujeta ulici v Ljubljani in Gradcu. Predlagali so, da bi se mednarodna vesoljska postaja imenovala po njem, vendar predlog ni uspel.

Po njem se imenuje asteroid 19612 Noordung, odkrit 17. julija 1999 na Observatoriju Črni Vrh.

[uredi] Reference

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Osebna orodja
Imenski prostori
Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih