Herman Potočnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Herman Potočnik
Herman Potočnik Noordung
Herman Potočnik Noordung
Rojstvo: 22. december 1892(1892-12-22)
Pulj, Avstro-Ogrska
Smrt: 27. avgust 1929 (36 let)
Dunaj, Avstrija
Bivališče: Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of Austria.svg Avstrija
Narodnost: Zastava Slovenije slovenska
Področje: raketna tehnika, kozmonavtika (astronavtika), vesoljska tehnologija
Poznan po: geostacionarni satelit
Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor (1929)
načrt vesoljske postaje

Herman Potočnik [hérman potóčnik] (psevdonim Hermann Noordung) [nórdung], slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij, * 22. december 1892, Pulj, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 27. avgust 1929, Dunaj, Avstrija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Potočnikov načrt geostacionarne vesoljske postaje
Potočnikov načrt za bivalno kolo (Wohnrad), ki ustvarja umetno gravitacijo)

Oče Jožef Potočnik se je rodil leta 1841 v Slovenj Gradcu in je služboval kot kirurg in visok mornariški častnik v Avstro-ogrski vojni mornarici, med drugim je bil tudi udeleženec bitke pri Visu. Mati Minka (Marija) se je rodila leta 1854 in je bila hči znanega trgovca z vini Franca Kokošinka (Franz Kokoschinegg), rojenega v Vitanju, ki se je že leta 1842 preselil v Maribor.

Oče je leta 1894 umrl, zato se je mati s štirimi otroki preselila v Maribor, kjer je še živela njena mati, Hermanova babica Camilla Kokoschinegg. Kot vdova po vojnem veteranu je dobila v najem novo stanovanje v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Tako je Herman prve štiri razrede osnovne šole obiskoval v Mariboru, skupaj z bratoma Adolfom in Gustavom (kasneje oba mornariška častnika), ter sestro Frančko.

V šolskem letu 1903/1904 se je preselil v Bad Fischau pri Dunaju, kjer je obiskoval nižjo realko in prebival v deškem internatu. Njegov skrbnik je bil stric Josef Kokoschinegg, odvetnik v Gradcu. Vojaško šolo je obiskoval v Hranicah na Moravskem. Njegov stric Heinrich je bil generalmajor v vojski in mu je verjetno omogočil študij v avstrijskih vojaških šolah. Med letoma 1910 in 1913 je študiral na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu pri Dunaju in postal inženirski poročnik.

Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in naposled ob Piavi. Ker je zbolel za jetiko, so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj je na Tehniški univerzi na Dunaju začel študirati elektrotehniko in strojništvo, leta 1922 je absolviral, tri leta kasneje postal inženir - specialist za raketno tehniko. Naslednja štiri leta, ki so mu še preostala do smrti, je preživel z bratom Adolfom na Dunaju in se je popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje.

Konec leta 1928 je (z letnico 1929) v Berlinu izšla njegova edina knjiga, Problem vožnje po vesolju - raketni motor, ki velja za eno temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja.

Pri 36 letih je na Dunaju umrl zaradi pljučnice, tam so ga tudi pokopali. Osmrtnica, ki ni omenjala njegovega dela o vesoljski tehnologiji, je bila objavljena v mariborskem časopisu.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Problem vožnje po vesolju (1986) (slovenski prevod) (COBISS)
  • Problem vožnje po vesolju - Raketni motor (2010) (2. izdaja slovenskega prevoda) (COBISS)

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Objekti, posvečeni Hermanu Potočniku[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenujeta ulici v Ljubljani in Gradcu. Predlagali so, da bi se mednarodna vesoljska postaja imenovala po njem, vendar predlog ni uspel.

Po njem se imenuje asteroid 19612 Noordung, odkrit 17. julija 1999 na Observatoriju Črni Vrh.

Knjige o Hermanu Potočniku[uredi | uredi kodo]

  • Herman Potočnik Noordung : mednarodni znanstveni simpozij : zbornik (1999) (COBISS)
  • Herman Potočnik Noordung (2008) (COBISS)
  • Noordung.doc (2009) (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kumer, Nada. "POROČILA OB 13.00 06/06/2007". MMC RTV Slovenija. RTV Slovenija. Pridobljeno 8. marca 2013.
  2. ^ Hahonina, Ksenija. "Arhitekt breztežnosti". Mladina. Pridobljeno 8. marca 2013.
  3. ^ Baturin, Jurij. "ИЗ СЛОВЕНИИ — К ЗВЕЗДАМ". Novaya Gazeta. Редакционно-издательский дом "НОВАЯ ГАЗЕТА". Pridobljeno 8. marca 2013.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Problem vožnje po vesolju / Herman Potočnik ; [prevedel Peter Srakar ; uredil in spremno besedo napisal Sandi Sitar]. - Ponatis izd. iz leta 1986. - Ljubljana : Slovenska matica, 1999 (Maribor : Dravska tiskarna). - 245 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Naravoslovna knjižnica / Slovenska matica ; 3)
  • Problem vožnje po vesolju : raketni motor / Herman Potočnik Noordung ; [prevajalci Peter Srakar, Andreja Alt (rus), Rok Podgrajšek (ang) ; urednica Narvika Bovcon; Predgovor I / T. N. Želnina; Predgovor II / Frederick I. Ordway III, Roger D. Launius, J. D. Hunley]. - 2. izd. slovenskega prevoda. - Ljubljana : KSEVT [i. e.] Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, 2010 (Ljubljana : Formatisk). - 202 str. : ilustr. ; 23 cm