KSEVT

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
KSEVT Vitanje.jpg

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (krajše KSEVT) je sedež istoimenskega zavoda, ki se ukvarja s »kulturalizacijo vesolja« ter osrednji kulturni prostor v Vitanju, od koder izvira družina pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stavba KSEVT je bila uradno odprta 6. septembra 2012[1][2][3][4][5][6]. Na njej so nastopili člani švicarskega umetniškega kolektiva Cod.Act s svojo umetnino Pendulum Choir. Ob dogodku je obiskovalce otvoritve z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) preko video povezave pozdravil kozmonavt Jurij Malenčenko.

Od otvoritve do konca avgusta 2014 je v KSEVT postavljena velika stalna razstava Herman Potočnik Noordung: 100 monumentalnih vplivov. Naslednji dve veliki razstavi v pripravi sta Vesoljski vid (2014-2016) ter Kinematografija in vesolje (2016-2018).

Od septembra 2012 do konca avgusta 2013 so bili v okviru razstave o Potočniku razstavljeni muzealični original prvega satelita, Sputnika 1, ter originalni vesoljski obleki Sokol-KV2 in Orlan M (Orel) iz Zvezdnega mesta v Rusiji.

Od oktobra 2013 do konca avgusta 2014 je, prav tako v okviru razstave o Potočniku, odprta razstava Voyager/Dr. Mavretič[7][8]. Njen osrednji predmet, ki je prvič predstavljen svetovni javnosti, je originalni nadomestni instrument za meritve Sončeve plazme PLS (projekt NASA in MIT Boston). Vodilni konstruktor PLS je bil inženir slovenskega rodu, dr. Anton Mavretič.

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Arhitekturna zasnova stavbe KSEVT je delo arhitekturnih birojev Bevk-Perović, Dekleva-Gregorič, Ofis ter Sadar+Vuga in izhaja iz načrta bivalnega kolesa, dela prve geostacionarne vesoljske postaje, kakor je opisana v Potočnikovi knjigi Problem vožnje po vesolju - raketni motor. Stavba je monolitna betonska zgradba, ki sestoji iz dveh nizkih valjev. Dinamika med njima ustvarja vtis lebdenja in vrtenja. Osrednji razstavni prostor obkroža glavno, okroglo dvorano, ki se z gornjimi raziskovalnimi prostori povezuje skozi okroglo odprtino med obema prostoroma. Avtorji so s tem želeli poudariti interakcijo med programom lokalne skupnosti in znanstvenim programom KSEVT. Glavno krožno dvorano z obeh strani obdaja polkrožna klančina, ki predstavlja osrednji razstavni prostor. Na vrhu klančine je prehod v manjši valj stavbe – v prvo nadstropje, ki je namenjeno študijskim in raziskovalnim potrebam ter knjižnici oz. zbirki Zakladi modernosti.

Avtorji zgradbe KSEVT so prejeli Plečnikovo nagrado za arhitekturo 2013[9][10][11], Zlati svinčnik 2013 in nagrado Trend 2012. Arhitektura KSEVT je bila nominirana za Evropsko nagrado Mies van der Rohe za najboljšo sodobno arhitekturo.

Program[uredi | uredi kodo]

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij kot inštitut in zavod glavnino svojega delovanja posveča raziskavam in razvijanju programov kulturalizacije vesolja. Kompozitne misije, ki povezujejo znanost in umetnost s poudarkom na humanistični znanosti in sodobni umetnosti, potekajo v obliki konferenc, delavnic in v prihodnosti rezidenčnega programa za mlade umetnike in znanstvenike. Glavni namen njihove dejavnosti je razvijati kulturne aplikacije za obstoječe vesoljske programe. KSEVT opravlja tudi muzejsko in razstavno dejavnost, ki se zgodovinsko in medkulturno ukvarja z raziskavami vesolja, založniške in izobraževalne dejavnosti ter vodi produkcijo razstav in dogodkov. Tretja glavna dejavnost KSEVT so večpredstavnostni izobraževalni programi za osnovne in srednje šole.

Krovne institucije, ki sodelujejo s KSEVT v Sloveniji, so Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenska znanstvena fundacija in Slovenska matica.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Krečič, Jela. "Vitanje postalo središče evropskih vesoljskih tehnologij". Delo. Delo, d. d. Pridobljeno 8. marca 2013.
  2. ^ K., M. "Herman Potočnik - pionir, ki je kozmična prostranstva približal človeku". MMC RTV Slovenija. RTV Slovenija. Pridobljeno 8. marca 2013.
  3. ^ STA. "Objekt KSEVT zgrajen, zdaj priprave na septembrsko odprtje". Sinfo. Urad Vlade RS za komuniciranje. Pridobljeno 8. marca 2013.
  4. ^ Lechner, Marie. "Le Ksevt, vaisseau spécial". Libération. SARL Libération. Pridobljeno 8. marca 2013.
  5. ^ Riedl, Joachim. "Raumschiff Vitanje". Die Zeit. Zeitverlag Gerd Bucerius GmbH & Co. KG. Pridobljeno 8. marca 2013.
  6. ^ G. Höller, Herwig. "Weltraum-Odyssee im slowenischen Bergdorf". Der Standard. STANDARD Verlagsgesellschaft m.b.H. Pridobljeno 8. marca 2013.
  7. ^ T., K. "Vitanje v znamenju Voyagerja in Antona Mavretiča". MMC RTV Slovenija. RTV Slovenija. Pridobljeno 15. oktobra 2013.
  8. ^ Č., Ni. "Pahor sprejel znanstvenika Antona Mavretiča". Delo. Delo, d.d. Pridobljeno 15. oktobra 2013.
  9. ^ Krečič, Jela. "Ksevt v Vitanju prejel Plečnikovo nagrado". Delo. Delo, d.d. Pridobljeno 15. oktobra 2013.
  10. ^ kul. "Plečnikova nagrada avtorjem KSEVT Vitanje". Dnevnik. Dnevnik, d.d. Pridobljeno 15. oktobra 2013.
  11. ^ Ti., B. "Nagrajeni vesoljski muzej v Vitanju sega 'do kozmičnih razsežnosti'". MMC RTV Slovenija. RTV Slovenija. Pridobljeno 15. oktobra 2013.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]