Mednarodna vesoljska postaja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
MVP (Modula Unity (na vrhu) in Zarja z razprtimi solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo
MVP, 15. julij 2006, odprava STS-121 med vračanjem na Zemljo
MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje.

Mednarodna vesoljska postaja (tričrkovna kratica MVP) (angleško International Space Station (ISS), rusko Междунаро́дная косми́ческая ста́нция (МКС)) je skupni projekt šest vesoljskih agencij ZDA, Rusije, Japonske, Kanade, Brazilije in Evropske unije.

Postaja se nahaja na tirnici okoli Zemlje na višini približno 360 km, tirnici, ki se ji običajno reče nizka Zemljina tirnica. Njena dejanska nadmorska višina se spreminja za nekaj kilometrov zaradi atmosferskega upora sredstva in uskladitve (dviganja) višine. Postaja dnevno izgubi na višini od 65 do 100 m, zato je potrebno vzdrževati orbito s pomočjo raket. Njena orbitalna perioda je približno 92 minut. Do sedaj je naredila več kot 86.500 obhodov od izstrelitve modula Zarja 20. novembra 1998. Orbitalna hitrost je 7,66 kilometrov na sekundo (27.600 km/h; 17.100 mph).

MVP je podrla je tudi rekord veosljske postaje Mir z najdaljšim človeškim bivanjem v eni postaji in sicer 13 let in se še nadaljuje. MVP v mnogočem predstavlja združitev prejšnjih načrtovanih neodvisnih vesoljskih postaj: ruske Mir 2, ameriške Freedom/Alpha in predvidenih modulov, evropskega Kolumba in japonskega Eksperimentalnega modula Kibō (希望, Upanje). Bilo je nekaj predlogov, da bi postajo imenovali po Hermanu Potočniku Noordungu, vendar ni prišlo do tega.

Postajo v glavnem oskrbujejo plovila Sojuz izpeljanke TMA, Progress in Nasin raketoplan, ki pa trenutno ne obratuje več. Prva stalna človeška posadka se je naselila 2. novembra 2000. Trenutno lahko v njej prebivajo trije ljudje. Vse dosedanje stalne posadke so bile ruske in ameriške, drugače pa je postajo obiskalo več vesoljcev iz 15 različnih držav in tudi prvi vesoljski turisti. Postajo se lahko vidi z Zemlje s prostim očesom[1] Financiranje je zagotovljeno do leta 2024, možno je delovanje tudi do leta 2028.

MVP služi za preučevanje efekta mikrogravitacije, kozmičnega sevanja in drugih vesoljskih pojavov, ki vplivajo na organizme. Študije bodo pokazale dolgoročne vplive na daljše človeško bivanje v vesolju, npr. pri kolonizaciji vesolja. Preučuje se tudi astronomija, astrobiologija, vesoljsko vreme, medicina, fizični pojavi, temna snov in temna energija.


Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "NASA Sightings Help Page". Spaceflight.nasa.gov. 30 November 2011. Pridobljeno dne 1 May 2012. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

 

Vesoljski programi SZ (do 1991) in Rusije s človeško posadko
Dejavni: Sojuz | MVP (skupni) | Kliper (načrtovan)
V preteklosti: Vostok | Voshod | Saljut | Apollo-Sojuz (skupni) | Mir | Buran
Ukinjeni: Zond (lunarni Sojuz) | Spiral | Almaz (vključen v program Saljut)
 p  p  u  z 
Vladni programi vesoljskih poletov s človeško posadko Združenih držav Amerike
Dejavni: MVP (mednarodni) | Program Constellation (prihodnji)
Končani: X-15 (podorbitalni) | Mercury | Gemini | Apollo | Apollo-Sojuz (mednarodni, ZSSR) | Skylab | Space Shuttle | Shuttle-Mir (mednarodni, Rusija)
Preklicani: MISS | Orion | Dyna-Soar | Manned Orbiting Laboratory | Space Station Freedom (zdaj MVP) | Orbital Space Plane