Ruska vesoljska agencija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Logotip Ruske vesoljske agencije

Ruska vesoljska agencija (rusko Федеральное космическое агентство России Federalnoje kozmičeskoje agentstvo Rosiji), največkrat Roskozmos, kdaj tudi okrajšano kot FKA (ФКА) in RKA (РКА). V preteklosti tudi (Российское авиационно-космическое агентство) Rosiskoje aviatsionoe-kozmičeskoe agentstvo - "Rosaviakosmos".

Roskozmos je ruska vladna agencija za vesoljske znanosti, sicer se v manjšem obsegu ukvarja tudi z aviacijo.

Glavni sedež ima v Moskvi, Rusija. Operativni center za vesoljske polete je v Koroljevem mestu v bližini. Astronavti oziroma kozmonavti se šolajo Gagarinovem centru v t.i. Zvezdnem mestu (Звёздный городк). Večino izstrelitev se izvaja na kozmodromu Bajkonur v Kazakstanu , kjer se izstreljuje plovila s človeško posadko in sateliti. V kozmodromu Pleseck pa samo sateliti, ponavadi v orbite z veliko inklinacijo (polarne orbite) in vojaške satelite.

Trenutno (2013) je Rusija edina država z rednimi poleti v vesolje s človeškimi posadkami (Sojuz) in bo najverjetneje tako še nekaj let. Rusija, ZDA in Kitajska razvijajo nova plovila s človeškimi posadkami in se jim bo v prihodnosti verjetno pridružila tudi evropska ESA. ESA bi najverjetneje uporabila raketo Ariane V, je pa tudi možnost sodelovanja z drugo agencijo.

Proračun za 2103 je 169,8 milijard ruskih rubljev RUB oziroma ($USD5,6 milijard), več kot ESA, manj kot NASA. Sicer primerjava v ameriških dolarjih ne da realne slike, ruski obseg operacij je dosti večji kot bi lahko sklepali po proračunu.

Trenutni generalni direktor je Oleg Ostapenko.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sovjetski vesoljski program ni imel centralne agencije, kot npr. NASA v ZDA, kar je zanimivo, ker so sicer imeli centralno planirano ekonomijo. Namesto tega so imeli več multi centrov t.i. OKB (Opitno konstrukcijskih birojev). Tako so imel več besede konstruktorji in ne politiki. Po razpadu Sovjetske zveze je 25. feburarja 1992 nastala Ruska vesoljska agencija. Juri Koptev, ki je prej delal pri Lavočkinu,je postal direktor.[1].

Sledila je huda gospodarska depresija, ki je bila hujša kot Ameriška depresija v tridesetih. Bila so nesoglasija kdo ima glavno besedo in katera področja naj preživijo. Kljub veliki krizi in pomanjkanju sredstev je ruski vesoljski program kljub temu še vedno deloval. Roskozmos je postal glavni v izstreljevanju komercialnih satelitov. Potem so izstrelili tudi prve vesoljske turiste. Ponudili so uporabo vesoljske postaje Mir Američanom. Med krizo je bilo izstreljeno zelo malo znanstvenih satelitov

Leta 2005/2006 se je situacija zaradi rasti gospodarstva Rusije precej izboljšala.

Plani v prihodnosti[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Harvey, Brian (2007). "The design bureaus". The Rebirth of the Russian Space Program (1st izd.). Germany: Springer. ISBN 978-0-387-71354-0. 
  2. ^ "Replacement for Soyuz rocket canned by Russia". Spaceflight Now. 2011-10-07. Pridobljeno dne 2011-10-08. 
  3. ^ ВЗГЛЯД / Российские ученые создали новую технологию для космических телескопов. Vz.ru. Retrieved on 2013-08-02.