Radovan Karadžić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Radovan Karadžić
Радован Караџић
Portret
1. predsednik Republike Srbske
Na položaju
7. april 1992 – 19. julij 1996
NaslednikBiljana Plavšić
Osebni podatki
Rojstvo19. junij 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2][…] (78 let)
Petnjica, Šavnik, Demokratična federativna Jugoslavija
Narodnostbosanska, srbska
Politična strankaSrbska demokratska stranka
ZakonciLjiljana Zelen Karadžić
Alma materUniverza Sarajevo, Medicinska fakulteta
Univerza Columbia
Poklicpolitik, pesnik, psihiater
Verska opredelitev
Srbska pravoslavna
Podpis

Radovan Karadžić (srbsko Радован Караџић), bosansko-srbski pesnik, politik, psihiater in vojni zločinec, * 19. junij 1945.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Radovan Karadžić je po poreklu Črnogorec, potomec črnogorskega klana Drobnjaci. Karadžićev oče je bil med drugo svetovno vojno pripadnik četnikov, za kar je bil po vojni obsojen na zaporno kazen. Tako je Radovan preživljal mladost brez očeta. Kmalu se je Radovan preselil v Sarajevo, kjer je študiral medicino in specializiral psihiatrijo ter nato delal v bolnišnici Koševo. Takrat se je tudi prvič preizkusil v poeziji in kot pesnik padel pod vpliv srbskega literata Dobrice Ćosića, ki ga je usmeril v politiko.

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Leta 1989 je bil soustanovitelj Srbske demokratske stranke v Bosni in Hercegovini. Njegov cilj je bil združiti srbsko skupnost in zagovarjati njene interese. Z osamosvojitvijo Bosne in Hercegovine leta 1992 je Karadžić postal prvi predsednik bosanskih Srbov, ki jih je združil v Republiki Srbski s sedežem na Palah.

Obtožnica[uredi | uredi kodo]

Leta 1996 je bila na haaškem sodišču proti njemu vložena obtožnica za zločin proti človeštvu, zločin proti življenju in zdravju, genocid, skrunjenje grobov, ropanje, umor in kršitev vojnega prava. Obtožnica ga bremeni tako osebne kot tudi objektivne kazenske odgovornosti, in sicer za dva primera genocida, za pet primerov zločinov proti človeštvu, za tri primere kršitve zakonov o oboroženem spopadu in za en primer skrunjenja grobov.

Od leta 1996 se je Radovan Karadžić uspešno izogibal aretaciji, kar mu je med lokalnim prebivalstvom prineslo junaško slavo. Deloval je pod imenom Dragan Dabić[4]. Po letu 2004 se je mednarodna skupnost odločila za politični pritisk na Srbijo, ki naj bi pomagala pri skrivanju ubežnika. V letu 2005 so mednarodne enote za deset dni aretirale njegovega sina Aleksandra, kar naj bi Radovana prisililo k predaji. To se ni zgodilo in Radovan Karadžić je ostal eden redkih vojnih zločincev s prostora nekdanje Jugoslavije, ki je še bil na prostosti (poleg Ratka Mladića in Gorana Hadžića).

Za njim je bila razpisana mednarodna tiralica, ZDA pa so za njegovo aretacijo ponudile pet milijonov dolarjev. Po uradnih podatkih so ga nazadnje aretirali pripadniki srbske varnostne službe pozno zvečer 21. julija 2008 v Beogradu.[5]

24. marca 2016 ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v Bosni in Hercegovini.[6] 20. marca 2019 je haaško sodišče ugodilo tožilstvu in Karadžiću kazen zvišalo na dosmrtno.[7] Maja 2021 je bilo sporočeno, da bo premeščen iz nizozemskih v britanske zapore.[8] Tako naj bi ga osamili od družine, kjer bi živel v še slabših bivalnih razmerah.[9]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. http://nyti.ms/1RjtEvP
  2. Brockhaus Enzyklopädie
  3. Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  4. »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 20. marca 2019.
  5. »Uhapšen Radovan Karadžić!« (v srbščini). 21. julij 2008. Pridobljeno 22. julija 2008.[mrtva povezava]
  6. »Karadžić kriv za genocid v Srebrenici in obsojen na 40 let zapora«. MMC RTV-SLO. 24. marec 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
  7. »Karadžić v prizivnem postopku obsojen na dosmrtni zapor«. RTVSLO.si. Pridobljeno 20. marca 2019.
  8. »Radovan Karadžić se seli v Veliko Britanijo«. siol.net. Pridobljeno 12. maja 2021.
  9. »Karadžićeva hči: Oče živi v nezdravih in neciviliziranih razmerah«. www.24ur.com. Pridobljeno 29. maja 2021.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]