Radovan Karadžić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Radovan Karadžić
Радован Караџић
Evstafiev-Radovan Karadzic 3MAR94.jpg
Radovan Karadžić v Moskvi 3. marec 1994

Prvi predsednik Republike Srbske
Mandat:
7. april 1992–19. julij 1996
Naslednik: Biljana Plavšić

Rojstvo: (1945-06-19) 19. junij 1945 (69 let)
Petnjica, Črna Gora, SFRJ
Politična stranka: Srbska demokratska stranka
Zakonec: Ljiljana Zelen Karadžić
Alma mater: Univerza Sarajevo
Univerza Columbia
Poklic: Psihiater
Narodnost: Srbska
Vera: Srbska ortodoksna
Podpis: Radovan Karadzic Signature.svg

Radovan Karadžić (Радован Караџић), bosansko-srbski pesnik, politik, psihiater in vojni zločinec, * 19. junij 1945.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Radovan Karadžić je po poreklu Črnogorec, potomec črnogorskega klana Drobnjaci. Karadžićev oče je bil med drugo svetovno vojno pripadnik četnikov, za kar je bil po vojni obsojen na zaporno kazen. Tako je Radovan preživljal mladost brez očeta. Kmalu se je Radovan preselil v Sarajevo, kjer je študiral psihiatrijo in nato delal v bolnišnici Koševo. Takrat se je tudi prvič preizkusil v poeziji in kot pesnik padel pod vpliv srbskega literata Dobrice Ćosića, ki ga je usmeril v politiko.

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Leta 1989 je bil soustanovitelj Srbske demokratske stranke v Bosni in Hercegovini. Njegov cilj je bil združiti srbsko skupnost in zagovarjati njene interese. Z osamosvojitvijo Bosne in Hercegovine leta 1992 je Karadžić postal prvi predsednik bosanskih Srbov, ki jih je združil v Republiki Srbski s sedežem na Palah.

Obtožnica[uredi | uredi kodo]

Leta 1996 je bila na haaškem sodišču proti njemu vložena obtožnica za zločin proti človeštvu, zločin proti življenju in zdravju, genocid, skrunjenje grobov, ropanje, umor in kršitev vojnega prava. Obtožnica ga bremeni tako osebne kot tudi objektivne kazenske odgovornosti, in sicer za dva primera genocida, za pet primerov zločinov proti človeštvu, za tri primere kršitve zakonov o oboroženem spopadu in za en primer skrunjenja grobov.

Od leta 1996 se je Radovan Karadžić uspešno izogibal aretaciji, kar mu je med lokalnim prebivalstvom prineslo junaško slavo. Po letu 2004 se je mednarodna skupnost odločila za politični pritisk na Srbijo, ki naj bi pomagala pri skrivanju ubežnika. V letu 2005 so mednarodne enote za deset dni aretirale njegovega sina Aleksandra, kar naj bi Radovana prisililo k predaji. To se ni zgodilo in Radovan Karadžić je ostal eden redkih vojnih zločincev s prostora nekdanje Jugoslavije, ki je še bil na prostosti (poleg Ratka Mladića in Gorana Hadžića).

Za njim je bila razpisana mednarodna tiralica, ZDA pa so za njegovo aretacijo ponudile pet milijonov dolarjev. Po uradnih podatkih so ga nazadnje aretirali pripadniki srbske varnostne službe pozno zvečer 21. julija 2008 v Beogradu.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Uhapšen Radovan Karadžić!" (v srbščini). 21.7.2008. Pridobljeno dne 22.7.2008. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]