Atene

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Atene
Αθήνα
Athīna
Vzdevek: Atenino mesto ali Zibelka demokracije
Atene is located in Grčija
Atene
Atene
Lega v Grčiji
Koordinati: 37°58′N 23°43′E / 37.967°N 23.717°E / 37.967; 23.717Koordinati: 37°58′N 23°43′E / 37.967°N 23.717°E / 37.967; 23.717
Država Grčija
Pokrajina Atika
Prefektura Atene
Ustanovljeno okoli 2000 pr. n. št.
Upravljanje
 • Župan Giorgos Kaminis
Površina[1][2]
 • Urbano 412 km2
 • Metropolitansko obm. 2.928 km2
Nadmorska višina 70-338 m
Prebivalstvo (2011)
 • Urbano 3.074.160
 • Urbana gostota 7.462 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 3.737.550
 • Metropolitanska gostota 1.276 preb./km2
Časovni pas EET (UTC+2)
 • Poletje (DST) +1 (UTC)
Poštne števike 10x xx, 11x xx, 120 xx
Omrežna skupina 21
Avtomobilska oznaka Yxx, Zxx, Ixx (brez ZAx in INx)
Spletna stran cityofathens.gr

Athína (starogrško Ἀθῆναι, Athēnai) je grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije. Leta 2011 je imelo mesto 655,780 prebivalcev. Mesto je znano predvsem po številnih zgradbah in drugih ostankih iz časov antične Grčije, ko so bile Atene močan polis in središče umetnosti, učenosti ter filozofije. Atene dominirajo nad področjem Atike, in spadajo med najstarejša mesta na svetu, saj zgodovinski zapisi o njej obsegajo okoli 3,400 let, z najstarejšim znakom človeške prisotnosti iz 11–7 tisočletja pred našim štetjem. Klasične Atene so s časom postale močna mestna država, vzporedno z razvojem pristanišča v sosednjem Pireju. Postale so središče umetnosti, učenja in filozofije, dom Platonovi akademiji in Aristotelovemu Liceju, in splošno priznane kot zibelka zahodne civilizacije in rojstni kraj demokracije, predvsem zaradi vpliva v 5. in 6. stoletju pred našim štetjem na ostanek tedaj znane Evrope. Atene so dandanes svetovljanska metropol in središče ekonomskega, finančnega, industrijskega, političnega in kulturnega življenja Grčije. Leta 2012 so Atene bile 39. najpremožnejše mesto po kupni moči svojih prebivalcev in po raziskavi UBS na 77. mestu med najdražjimi mesti na svetu[3] .


Atene so znane kot svetovno pomembno središče, zaradi svoje geostrateške lege in pomena na področju financ, trgovine, medijev, umetnosti, mednarodnih poslov, kulture, izobraževanja in turizma. Mesto spada med največje ekonomske centre jugovzhodne Evrope, saj razpolaga z obsežnim finančnim sektorjem in z največjim potniškim pristaniščem v Evropi[4][5] in tretje največje na svetu.[6] Mesto Atene je leta 2011 imelo 664,046 prebivalcev,(796,442 in 2004)[7] na svojem administrativnem območju velikosti 39 km2 (15 sq mi).[8] Urbano območje Aten (Širše Atene in širši Pirej) presega mestne meje in je leta 2012 imelo 3,074,160 prebivalcev [9] na področju 412 km2 (159 sq mi).[8]Po podatkih Eurostata iz 2004 spada Širše urbano področje Aten (Larger Urban Zone - LUZ) na 7. mesto med LUZ Evropske unije in s 4,013,368 prebivalci na 5. mesto med glavnimi mesti EU. Atene so najjužnejše glavno mesto evropske kopnine.

Dediščina klasičnih časov je v mestu še vedno prisotna s starodavnimi spomeniki in umetninami, kot je na prvem mestu Partenon, ključna priča zahodne civilizacije. V mestu je videti tudi spomenike iz rimskih in bizantinskih časov, pa tudi - v manjšem obsegu - spomenike iz Otomanskih časov. Atene so dom dvema spomenikoma UNESCO, to je Akropole in srednjeveškega samostana Daphni. Značilnosti modernih časov po ustanovitvi neodvisne grške države v 1834 s prestolnico Atene, so med drugim Grški parlament (19. stoletje) in Atenska trilogija, ki jo sestavljajo Državna knjižnica Grčije, Atenska univerza in Atenska akademija. Atene so bile gostitelj prvih sodobnih olimpijskih iger leta 1896, 108 let kasneje pa je ponovno gostovalapoletne olimpijske igre 2004.[10] Atene so dom Državnemu arheološkemu muzeju, v katerem je mogoče občudovati svetovno največjo zbirko predmetov iz grške antike, in pa tudi novi Akropolski muzej.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

V antični grščini so Atene imenovali množinsko Ἀθῆναι (Athēnai). V še starejši Homerjevi Grščini je bilo ime najprej v ednini: Ἀθήνη (Athēnē)[11], potem pa je prešlo v množinsko obliko, enako kot za Θῆβαι (Thēbai) in Μυκῆναι (Μukēnai). Koren besede verjetno ni grškega, temveč indo-evropejskega izvora, in lahko da sloni na predgrški zasnovi Atike,[12], kot je to primer z imenom boginje Atene, od vekov povezane z mestom ((atiško Ἀθηνᾶ Athēnā, jonsko Ἀθήνη Athēnē in dorsko Ἀθάνα Athānā). V srednjem veku so začeli znova uporabljati edninsko obliko Ἀθήνα, vendar je zaradi konzervativnosti pisnega jezika Ἀθῆναι, to je večinska oblika, ostala uradno ime mesta do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je edninska oblika imena Ἀθήνα postal tudi uradna. V grščini mestu pravijo tudi "τὸ κλεινὸν ἄστυ", to je slavno mesto, ali pa preprosteje "η πρωτεύουσα" (protevousa), 'prestolnica'.

Starodavni Atenčani so poznali mit o izvoru mestnega imena, ovekovečili so ga celo na zahodnem timpanonu Partenona. Boginja Atena in bog Pozeidon naj se ne bi vedno dobro razumela, tako sta se tudi prepirala o tem, kdo bo boter mesta. Ker se nista mogla dogovoriti, sta odločitev prepustila Kekropsu (tedanjemu kralju). Kralj se je iz mučnega položaja izvlekel tako, da je odločitev preložil na ljudstvo, ki pa je mislilo praktično in si je od bogov zaželelo dar: ustanovitelj oziroma zaščitnik mesta naj postane tisti, ki bo mestu dal boljši dar. Pozejdon je na akropoli udaril s trizobom po skali, iz katere je pritekla slana voda - kot znak pomembnosti morja za mesto in njegove meščane. Atena pa je mestu darovala oljko, kot znak svetlobe in luči, pa tudi posredno trgovanja (trgovanje z oljem). Ljudstvo se je odločilo za Ateno in ji, zaščitnici mesta (Atene πολιάς), v čast zgradilo tempelj Erehtejon.


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovina Aten se začne v antični Grčiji, ko so postale največja mestna država in imele demokracijo. Vendar jih je bratomorna vojna s Šparto zelo oslabila. Hitro si je Atene podredila makedonska država in malo zatem še Rimljani. Pod rimsko oblastjo so Atene uživale kar velik ugled, saj so se po njihovi državni ureditvi in arhitekturi ter veri zgledovali Rimljani. Vendar vsaka država ali imperij enkrat propade. Tudi Rimljani niso bili izjema. Po padcu Rima, se je vzhodni del imperija ohranil kot bizantinsko cesarstvo. Seveda je bila državna vera v tem cesarstvu krščanstvo. Atenci pa so še vedno verjeli v svojih več bogov. Bizancu je šlo to v nos, zato so najprej leta 529 zaprli njihove filozofske šole. Pod Bizancem se Atenam ni dobro godilo. To pa je trajalo vse do leta 1458. Takrat je mesto padlo pod Turke. Turški sultan, ki si je podredil Atene, je bil zelo navdušen nad antičnimi spomeniki. Odločil je, da se morajo ohraniti. S časom sta se zmanjševala populacija Aten in skrb za dragocene razvaline. Leta 1687 so Benečani napadali Atene. Partenon je bil uporabljen kot skladišče za orožje. Benečani so ga v tem času resno poškodovali. V 19. Stol. se je Grčija končno osamosvojila. Atene so bile določene kot grško glavno mesto. Zato so se začele zelo hitro razvijati.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

menjava straže Evzonov pred grškim parlamentom

Druge znamenitosti:

stadion Panathinaikos prizorišče OI 1896


Šport[uredi | uredi kodo]

Atene so bile dvakrat prizorišče modernih olimpijskih iger:

V Atenah so doma trije prestižni evropski klubi, znani v več športih: Olympiacos, Panathinaikos in AEK Atene. V nogometu je Olympiacos v vrhu domačega prvenstva, Panathinaikos je bil leta 1971 zmagovalec Evropskega pokala, pa tudi AEK je vedno med vodilnimi. Ti trije veliki klubi imajo tudi močne ekipe v košarki. Panathinaikos je med velikani evropske košarke in je petkratni zmagovalec Evrolige, Olympiacos je bil šampion Evrolige leta 1997, AEK Atene pa je bil sploh prva grška ekipa, ki je osvojila evropsko lovoriko v enem od skupinskih športov. Drugi atenski klubi z bogato športno tradicijo so Panionios, Panellinios, Ethnikos iz Pireja in Maroussi. Prav tako so atenski klubi pomembni na domačih in mednarodnih tekmovanjih tudi v drugih športih.

Slika mesta[uredi | uredi kodo]

Panorama mesta z Areopaga.
Panorama mesta z Areopaga.
 Pogled na središče mesta in vzhodna predmestja Aten z Likabetusa.
Pogled na središče mesta in vzhodna predmestja Aten z Likabetusa.

Mednarodni odnosi[uredi | uredi kodo]

Atene so pobratene z mnogimi svetovnimi mesti, poleg tega pa imajo partnerska razmerja še z nekaj drugimi mesti po svetu.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Atene so pobratene z naslednjimi mesti:

Partnerska mesta[uredi | uredi kodo]

Drugi kraji, poimenovani po Atenah[uredi | uredi kodo]

Flag of the United States Združene države Amerike
Zastava Kanade Kanada
Zastava Kostarike Kostarika
Zastava Nemčije Nemčija
Zastava Hondurasa Honduras
Zastava Italije Italija
Zastava Ukrajine Ukrajina

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.gto.gr/athens/athens/athens.html
  2. ^ http://www.gtp.gr/AthensTown
  3. ^ "City Mayors: Cost of living – The world's most expensive cities". City Mayors. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 December 2008. Pridobljeno dne 26 December 2008. 
  4. ^ "Presentation". www.olp.gr. Pridobljeno dne 2008-12-27.   od dne September 2010[slepa povezava]
  5. ^ "Piraeus by Maritime Database". www.maritime-database.com. Pridobljeno dne 2008-12-27. 
  6. ^ "ANEK Lines – Piraeus". www.anek.gr. Pridobljeno dne 2008-12-27.   od dne September 2010[slepa povezava]
  7. ^ Athens Facts (2011). "Athens Facts & Figures". aviewoncities.com. Pridobljeno dne 17 June 2011. "796 442" 
  8. ^ 8,0 8,1 "Characteristics". Hellenic Interior Ministry. www.ypes.gr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 January 2007. Pridobljeno dne 6 January 2007. 
  9. ^ "ΕΛΣΤΑΤ Απογραφη 2011". www.statistics.gr. Pridobljeno dne 22 August 2011. 
  10. ^ CNN & Sports Illustrated (5 September 1997). "Sentiment a factor as Athens gets 2004 Olympics". sportsillustrated.cnn.com. Pridobljeno dne 28 March 2007. 
  11. ^ kot na primer v Od.7.80
  12. ^ R. S. P. Beekes, Etymological Dictionary of Greek, Brill, 2009, p. 29 (s.v. "Ἀθήνη").
  13. ^ "Beijing Sister Cities". City of Beijing. www.ebeijing.gov.cn. Pridobljeno dne 3. januarja 2007. 
  14. ^ 14,0 14,1 14,2 "Twinnings". Central Union of Municipalities & Communities of Greece. Pridobljeno dne 2013-08-25. 
  15. ^ "Twinnings of the city". City of Beirut. www.beirut.gov.lb. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. februarja 2008. Pridobljeno dne 25. januarja 2008.  od dne junij 2011[slepa povezava]
  16. ^ "Twinning with Palestine". Twinning With Palestine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2008. Pridobljeno dne 26. januarja 2008. 
  17. ^ "::Bethlehem Municipality::". www.bethlehem-city.org. Pridobljeno dne 10. oktobra 2009. 
  18. ^ "Academy of Economic Studies – Short History of Bucharest". Bucharest University of Economics. Pridobljeno dne 1. avgusta 2008.   od dne september 2010[slepa povezava]
  19. ^ "Chicago Sister Cities". City of Chicago. www.chicagosistercities.com. Pridobljeno dne 3. januarja 2007. 
  20. ^ "Ciudades Hermanas". Municipalidad del Cusco (Spanish). www.municusco.gob.pe. Pridobljeno dne 25. januarja 2008.  od dne februar 2012[slepa povezava]
  21. ^ Erdem, Selim Efe (3 November 2003). "İstanbul'a 49 kardeş". Radikal (Turkish) (Radikal). Pridobljeno dne 25. januarja 2008. 
  22. ^ "Medmestno in mednarodno sodelovanje". Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) (Slovenian). Pridobljeno dne 2013-07-27. 
  23. ^ "Los Angeles Sister Cities". City of Los Angeles. www.lacity.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. januarja 2007. Pridobljeno dne 3. januarja 2007. 
  24. ^ "Moscow International Relations". Moscow City Government. junij 2007. Pridobljeno dne 31. julija 2008.  od dne junij 2011[slepa povezava]
  25. ^ Vacca, Maria Luisa. "Comune di Napoli -Gemellaggi" [Naples - Twin Towns]. Comune di Napoli (Italian). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-06-22. Pridobljeno dne 2013-08-08. 
  26. ^ "Nicosia:Twin Cities". Nicosia Municipality. www.nicosia.org.cy. Pridobljeno dne 25. januarja 2008. 
  27. ^ "International Cooperation: Sister Cities". Seoul Metropolitan Government. www.seoul.go.kr. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2007. Pridobljeno dne 26 January 2008. 
  28. ^ "Seoul -Sister Cities [via WayBackMachine]". Seoul Metropolitan Government (archived 2012-04-25). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-03-25. Pridobljeno dne 2013-08-23. 
  29. ^ "Twinning Cities: International Relations". Municipality of Tirana. www.tirana.gov.al. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2008. Pridobljeno dne 25. januarja 2008. 
  30. ^ "Protocol and International Affairs: Sister-City Agreements". District of Columbia. os.dc.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2008. Pridobljeno dne 25. januarja 2008. 
  31. ^ "Yerevan - Partner Cities". Yerevan Municipality Official Website. © 2005—2013 www.yerevan.am. Pridobljeno dne 2013-11-04. 
  32. ^ "International Cooperation: Sister Cities: Athens". Yerevan Municipality. www.yerevan.am. Pridobljeno dne 26. januarja 2008. 
  33. ^ "International Cooperation". Grad Beograd. www.beograd.rs. Pridobljeno dne 26. januarja 2008. 
  34. ^ "International: Special partners". Mairie de Paris. www.paris.fr. Pridobljeno dne 26. januarja 2008.   od dne september 2010[slepa povezava]
  35. ^ "Where is Atenas De San Cristobal in Atlantida, Honduras Located?". 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]