Trolejbus

Shema trolejbusa
1: električna napeljava; 2: označevalna tabla; 3: vzvratno ogledalo; 4: luči; 5: vstopna vrata; 6: prednje kolo; 7: izstopna vrata; 8: pogonsko kolo; 9: stranske letve; 10: držalo; 11: kabel ali vrv; 12: prevodnik; 13: vodilo; 14: zračnik; 15: strešni generator; 16: interna številka trolejbusa.

Eléktrični trólejbus (tudi trólejbus; iz angleščine trolley - voziček + bus - avtobus) je električno vozilo, podobno avtobusu, ki se dotika dveh električnih žic, preko katerih z dvema drogovoma - trolama dobiva elektriko. Ena trola služi povratnemu toku, ker se za razliko od tramvaja, tok ne steka v tla. V nasprotju z mestno železnico trolejbusi uporabljajo namesto jeklenih koles gumijasta.

Prednosti[uredi]

Ganz-Solaris trolejbus na sončni pogon v madžarskem Debrecenu

Trolejbusi so še posebej pomembni v hribovitih mestih, ker je pri vzpenjanju električna energija učinkovitejša od dieselske.

Po navadi so trolejbusi kakor druga električna vozila okolju prijaznejša od vozil na pogon z ogljikovodikom kot so avtobusi, vendar energija ni »zastonj« in jo je potrebno pridobivati iz osrednjih elektrarn.

Prednost, ki redkokdaj pride do izraza pri drugih vozilih je ta, da trolejbusi med zaviranjem lahko proizvedejo električno energijo iz kinetične (glej obnavljalno zaviranje). Poleg tega trolejbusi za delovanje potrebujejo mrežo električnih žic nad ulicami.