Atiško-delska pomorska zveza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Atene

Atiško-delska zveza je bila ustanovljena po koncu Grško-perzijske vojne, leta 478 pr. n. št. Vanjo je vstopilo večino mest v Egejskem morju, pod vodstvom Aten. Glavna cilja zveze sta bila maščevanje Perzijcem zaradi pustošenja po grških tleh in dokončna zmaga Grkov.

Opis zveze[uredi | uredi kodo]

Večino sredstev so določali Atenci. Države so morale zvezi prispevati denar in svoje ladjevje. Vsi člani zveze so sestavljali svet, v katerem so bile na začetku vse polis enakopravne. Sedež zveze je bil na otoku Delosu, vrhovno poveljstvo pa je bilo v rokah Atencev. Na enakopravnosti zasnovana zveza se je kmalu spremenila v atenski imperij. Z vmešavanjem v notranje zadeve članic so skoraj vsem zavezniškim mestom odvzeli svobodo. Vsak poskus odstopa kakšne od zaveznic so kaznovali z vojaško silo. Leta 454 pr. n. št. so sedež blagajne z Delosa prenesli v Atene, saj naj bi bila tam bolj varna, a so jo Atene kmalu začele izkoriščati za lastne potrebe. Zaradi nestabilnosti atenskega imperija je zveza kmalu propadla.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • Zgodovina 1; prof. V. Brodnik, prof. R. Jernejčič, prof. Z. Radonjić, prof. T. Urankar-Dornik