Atenska akropola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 37°58′17″N 23°43′34″E / 37.971421°N 23.726166°E / 37.971421; 23.726166

Unescova svetovna dediščina
Acropolis of Athens
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Acropolis 2 (pixinn.net).jpg
Pogled na atensko akropolo iz Philopappou

Države Grčija
Tip Kulturni
Kriterij i, ii, iii, iv, vi
Referenca 404
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Koordinate 37°58′17″N 23°43′34″E / 37.971421°N 23.726166°E / 37.971421; 23.726166
Zgodovina vpisa
Vpis 1987 (11. zasedanje)
Atenska akropola se nahaja v državi Grčija
Lokacija Aten v Grčiji

Atenska akropola je dominantni hrib nad Atenami, ki ima na vrhu ploščad, ki je dolga 270 in široka 160 metrov. Kot celota in s posameznimi zgradbami je ena največjih stvaritev antičnega sveta.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Atenska akropola je bila zgrajena okoli 800-500 pr. n. št., v arhaičnem obdobju zavetnikoma Pozejdonu in Ateni. Leta 480 pr. n. št. so akropolo porušili Perzijci. Naslednje leto so Atenci Perzijce pregnali, po 30 letnem premoru je Periklej prepričal Atence, da so se lotili gradbenega programa za pstavitev primernega prizorišča za dovršene obrede državnih kultov. Dela, ki so trajala 40 let, je vodil kipar Fidija.

Tri pobočja akropole so strma, na položnejši zahodni poti pa so atenski arhitekti po Mnesiklijevih načrtih zgradili Propileje (437-432 pr. n. št.), veličastni vhod v svetišče. V severnem krilu Propileje je bila Pinakoteka, galerija slik. Na desni stoji majhen tempelj(427-424 pr. n. št.), ki ga je v Jonskem slogu zasnoval Kalifrat. Tempelj je posvečen boginji Ateni. Pri panorami Akropole prevladuje Partenon, tempelj Atene Partenos (device), zavetnice Aten, zgrajen med 447 in 432 pr. n. št.. Zasnovala sta ga Iktin in Kalifrat. Bil je zgrajen iz čistega marmorja. V templju je stal 12 metrov visok Fidijev kip boginja Atene iz zlata in slonove kosti.

Partenon[uredi | uredi kodo]

Na akropoli je bil sicer prostor za številna svetišča, kraljeval pa ji je Partenon, temeplj posvečen mitološki boginji Ateni. Tloris ima preprost, v obliki pravokotnika, postavljen pa je na stebriščni podstavek. Okoli templja teče enojni stebrni obhod, ki ima tako dekorativno, kot tudi nosilno vlogo. Na njih se opre arhitrav ali preklada, nad tem pa teče pas izmenjajočih se triglifov in metop. Dva nosilca tvorita osnovno za klasično dvokapno streho, pod njima pa nastane trikotni zatrep ali timpanon, ki je običajno namenjen kiparskemu okrasju. Celotna stavba deluje umirjeno, členitev je jasna, forme se uravnoteženo ponavljajo, razmerja pa sledijo načelom zlatega reza.

Erehtejon[uredi | uredi kodo]

Propileje[uredi | uredi kodo]

Muzej atenske Akropole[uredi | uredi kodo]

Pet let po napovedanem odprtju so leta 2009 v Atenah za javnost odprli nov muzej ob znameniti Akropoli. Končali naj bi ga že med olimpijskimi igrami leta 2004 , a se je projekt zavlekel zaradi pomanjkanja denarja in nasprotovanja varuhov zgodovinskega spomenika. Poleg tega je ves čas potekala tudi polemika o marmornem frizu (trikotnem reliefu) s Partenona, ki so ga leta 1806 odpeljali v Veliko Britanijo in je sedaj razstavljen v Britanskem muzeju v Londonu.

Grki zahtevajo njegovo vrnitev, toda Britanci so se odločili, da bo ostal v Londonu, tako da so v muzeju razstavili njegovo kopijo. Z novim muzejem naj bi predvsem obvarovali zgodovinski akropolski grič, saj bi večino turistov preusmerili v novo poslopje. V zgradbi je v treh nadstropjih na 25.000 m2 razstavljenih 350 akropolskih artefaktov.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]