Mikene

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval slogovnim smernicam Wikipedije, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

[uredi] Nastanek in propad:

Grčija se je v primerjavi z vzhodnim delom začela razvijati precej pozno. Kasneje od drugih je spoznavala naprednejše tehnike v kmetijstvu in obdelavi kovin, poleg tega pa je bila tudi družba slabše razvita. Okoli leta 2000 pr. Kr. so s severa, čez Trakijo in Makedonijo, začela vdirati v Grčijo indoevropska plemena. Ta so se začela počasi in postopoma stapljati s starim, predindoevropskim prebivalstvom. Z mešanjem staroselcev in prišlekov sta se razvila pragrški jezik in narod, ki ga je pesnik Homer v svojih delih imenoval Ahajci. Mikenska kultura se je razvijala v senci kretske in egipčanske kulture, ki sta bili razvitejši in starejši. Okoli leta 1600 pr. Kr. so na Peloponezu nastale neodvisne kraljevine, med katerimi je bila po velikosti in gospodarski moči največja ravno mikenska država. Vrhunec je dosegla po letu 1450 pr. Kr., ko so vojaško usmerjeni Ahajci osvojili Kreto in prevzeli njeno trgovino. Tako so trgovali s Sicilijo, južno Italijo, Rodosom, Ciprom, Malo Azijo, Bližnjim vzhodom in Egiptom. Tu so tudi ustanavljali svoje kolonije in se tako še tesneje povezali z državami tistega časa. Okoli leta 1150 pr. Kr., so s severa vdrli Dorci in opustošili Mikene. Ker je bila kultura zavojevalcev slabše razvita, se je z njihovim prihodom v Grčijo pričelo obdobje grškega temnega veka.

[uredi] Mikenska kultura in družba:

Mikene so bile kulturno razvite, saj so Ahajci imeli razvito pisavo, ki se je imenovala linearna B-pisava. Pisali so na glinene ploščice, zapisi pa so nastajali za potrebe popisovanja dajatev. Poleg tega so bili Ahajci mojstri tudi v obdelovanju zlata, o čemer pričajo zlate posmrtne maske in nakit, ki so jih našli v mikenskih mestih. Z razvozlanjem linearne B-pisave smo dobili vpogled v mikensko družbo. Na vrhu družbene lestvice je bil kralj, ki ni bil le absolutni vladar, ampak hkrati tudi posestnik, podjetnik in trgovec v državi. Znotraj in v bližini svoje palače si je dal postaviti številne delavnice, v katerih so obrtniki najrazličnejših strok delali za njegove potrebe. Pri upravljanju države so mu pomagali vrhovni poveljnik vojske, visoko plemstvo in nadzorniki. Precej nižje so se nahajali delavci, obrtniki ter navadno ljudstvo, ki se je povečini ukvarjalo s poljedelstvom in živinorejo, najnižje na družbeni lestvici pa so se nahajali sužnji. Mikenska kultura je za razliko od kretske vojaško usmerjena, Mikene so bojevita akropola na strateško ugodnem položaju.

Vir: www.vivonet.co.jp/History/a01_Aegean/Aegean.html