Mikene

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Levja vrata v Mikenah

Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten, na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza. Argos je 6 km dlje proti jugu, Korint pa 48 km proti severu. Z vrha hriba, na katerem stoji palača, sta vidna Argoški in Saronski zaliv.

Mikenska akropola, ki z višine nadzira okoliška območja in ravnico, je bila zgrajena na točki, s katere je bil možen pregled nad vsemi glavnimi povezovalnimi potmi, ki vodijo po Peloponezu in proti celinski Grčiji. Mogočna utrdba je bila dom kraljeve rodbine in ljudstva Atreidov.

V drugem tisočletju pr. n. št. so bile Mikene eden glavnih centrov grške civilizacije, vojaška utrdba, s katere so vladali velikemu delu južne Grčije. Obdobje grške zgodovine od okoli 1600 pr. n. št. do okoli 1100 pr. n. št. imenujemo Mikenska civilizacija.

Mikenska civilizacija[uredi | uredi kodo]

Grčija se je v primerjavi z vzhodnim delom Sredozemlja začela razvijati precej pozno. Kasneje od drugih kultur so razvili naprednejše tehnike v kmetijstvu in obdelavi kovin, poleg tega pa je bila tudi družba slabše razvita. Okoli leta 2000 pr. Kr. so s severa, preko Trakije in Makedonije, začela vdirati v Grčijo indoevropska ljudstva. Ta so se začela počasi in postopoma stapljati s starim, predindoevropskim prebivalstvom. Z mešanjem staroselcev in prišlekov sta se razvila pragrški jezik in narod, ki ga je pesnik Homer v svojih delih imenoval Ahajci.

Mikenska kultura se je razvijala v senci kretske in egipčanske kulture, ki sta bili razvitejši in starejši. Okoli leta 1600 pr. Kr. so na Peloponezu nastale neodvisne kraljevine, med katerimi so bile po velikosti in gospodarski moči največje ravno Mikene. Vrhunec je dosegla po letu 1450 pr. Kr., ko so vojaško usmerjeni Ahajci osvojili Kreto in prevzeli njeno trgovino. Veliko so trgovali s Sicilijo, južno Italijo, Rodosom, Ciprom, z Malo Azijo, Bližnjim vzhodom in Egiptom. Tu so tudi ustanavljali svoje kolonije in se tako še tesneje povezali z državami tistega časa.

Okoli leta 1150 pr. Kr. so s severa vdrli Dorci in opustošili Mikene. Ker je bila kultura zavojevalcev slabše razvita, se je z njihovim prihodom v Grčijo pričelo obdobje grškega temnega veka.

Mikenska kultura in družba[uredi | uredi kodo]

Zlata "Agamemnonova maska", ki jo je leta 1876 v Mikenah odkril Schliemann

Mikene so bile kulturno razvite, saj so Ahajci uporabljali pisavo, ki jo sedaj imenujemo linearna B-pisava. Pisali so na glinene ploščice, zapisi pa so nastajali za potrebe popisovanja dajatev. Poleg tega so bili Ahajci mojstri tudi v obdelovanju zlata, o čemer pričajo zlate posmrtne maske in nakit, ki so jih našli v Mikenah.

Na vrhu družbene lestvice je bil kralj, ki ni bil le absolutni vladar, ampak hkrati tudi največji posestnik, podjetnik in trgovec v državi. Znotraj in v bližini svoje palače je dal postaviti številne delavnice, v katerih so obrtniki najrazličnejših strok delali za njegove potrebe. Pri upravljanju države so mu pomagali vrhovni poveljnik vojske, visoko plemstvo in nadzorniki. Precej nižje so se nahajali delavci, obrtniki ter navadno ljudstvo, ki se je povečini ukvarjalo s poljedelstvom in živinorejo, najnižje na družbeni lestvici pa so se nahajali sužnji. Mikenska kultura je bila za razliko od kretske vojaško usmerjena.

Izkopavanja[uredi | uredi kodo]

Arheološka dela, ki jih je leta 1874 pričel Heinrich Schliemann, se nadaljujejo še danes. Dosedaj so odkrili, da je bil kraj obljuden že v 3. tisočletju pr. n. št. Arheološke najdbe s tega območja so na ogled v muzeju v Mikenah, arheološkem muzeju v Nafplionu in Nacionalnem arheološkem muzeju v Atenah.

Spomeniki[uredi | uredi kodo]

Atrejeva zakladnica
  • Atrejeva zakladnica, "Tolos" grobnica (1250 pr. n. št.)
  • Levja vrata (1350-1200 pr. n. št.)
  • kraljeva palača
  • najdbe iz »Okroglega groba A«
  • najdbe iz »Okroglega groba B«
  • "Tolos" grobnica Klitemnestre (1400-1300 pr. n. št.)
  • "Tolos" grobnica Aegisthus (1510-1460 pr. n. št.)
  • "Tolos" »Levja grobnica« (1460-1400 pr. n. št.)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]