Partenon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Partenon z juga. V ospredju slike je vidna rekonstrukcija marmornatih imbreksov (robnikov) in tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo.

Pártenon (starogrško Παρθενών, grško Παρθενώνας) je glavni tempelj atenske Akropole, posvečen boginji Ateni. Zgradili so ga v 5. stoletju pr. n. št. Je najbolj znani ostanek starogrške arhitekture in ocenjen kot njen najvišji dosežek[1]

Gradnja[uredi | uredi kodo]

Partenon, ki se je ohranil do danes stoji na mestu, kjer je že pred tem stal tempelj, posvečen Ateni, ki pa je bil porušen v Grško-perzijskih vojnah.[2]

Na ploščadi v osrednjem delu templja je na podstavku stal okoli 12 metrov visok kip Atene Promachos (Deviške Atene), okrašen z zlatom in slonovino. Gradnja se je začela na višku moči Aten leta 447 pr. n. št.. in se je po večini končala 438 pr. n. št. Zadnja okraševalna dela so se zaključila 432 pr. n. št. Arhitekta novega Parteona sta bila Iktin in Kalikrat, vrhovni vodja del in kipar pa Fidij. Delno so bili uporabljeni stari temelji, osnovna ploskev pa je bila razširjena. Novi tempelj ima na pročelju 8 dorskih stebrov, na vzdolžnih stranicah pa je razporejenih 17 stebrov. Stilobat je dvignjen na 3 stopnice po 50,8 cm in meri 30,9x69,5 m.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Beard, Mary (2010). The Parthenon. Profile Books. str. 118. ISBN 1847650635. 
  2. ^ E. Boutsikas and R. Hannah (februar 2012). Aitia, Astronomy and the timing of the Arrhephoria. The Annual of the British School at Athens, str.1-13. 

Koordinati: Partenon 37°58′17.39″N, 23°43′35.69″E