Košice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vodomet na glavni ulici
Katedrala sv. Elizabete

Košice (madžarsko Kassa, nemško Kaschau, latinsko Cassovia) so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto. Nahajajo se v vzhodnem delu države, ob reki Hornád. Koordinate mesta so 48°43' severno in 21°15' vzhodno. V mestu je sedež slovaškega ustavnega sodišča, več univerz, rimskokatoliške nadškofije (od leta 1995), evangeličanske ter grškokatoliške škofije.

Ime mesta izvira bodisi iz osebnega imena Koša bodisi iz slovaške besede koša (gozdna poseka) ali kosič (kositi, žeti).

Dokazi poselitve območja mesta segajo vse do starejše kamene dobe. V 7. stoletju ga poselijo Avari, v 8. pa Slovani. V 9. stoletju postane sestavni del Nitranske kneževine. Konec 11. stoletja je mesto vključeno v Kraljevino Madžarsko, v 13. stoletju se slovanskim staroselcem pridružijo še nemški priseljenci. Mesto, ki je bilo leta 1230 prvič pisno omenjeno, dobi leta 1248 kot eno prvih madžarskih naselij mestne pravice, leta 1369 pa še svoj prvi grb. V 15. stoletju je mesto doseglo svoj višek kot vodilno v Pentapolitani, zavezništvu petih mest, ki so ga poleg Košic sklenili še Bardejov, Levoča, Prešov in Sabinov. Od takrat so Košice eno najpomembnejših madžarskih mest in drugo najpomembnejše mesto (za Bratislavo) na ozemlju današnje Slovaške. V 17. in 18. stoletju, so Košice, takrat dejanska prestolnica Gornje Madžarske, rezidenca Ferenca II. Rákóczija in središče madžarskega upora proti Habsburžanom. Leta 1918 postanejo del Češkoslovaške, poleti 1919 za kratek čas postanejo sedež Slovaške sovjetske republike. V 20 letih pade prej tričetrtinski delež Madžarov na manj kot 4 %, delež Slovakov pa s približno petine naraste na več kot 90 %. Leta 1938 jih za 7 let zasede Madžarska. Med 21. februarjem in 21. aprilom 1945 so bile prestolnica osvobojene Češkoslovaške. 5. aprila istega leta so komunisti predstavili košiški vladni program, ki so ga udejanili tri leta kasneje.

Zgodovinsko središče tega sicer industrijskega (železarskega) in s spalnimi predmestji obdanega mesta se razprostira ob Glavni ulici (Hlavná). Na njej se nahaja tudi katedrala sv. Elizabete iz 15. stoletja, ki je največja slovaška cerkev.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]