Ostrava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ostrava
mesto
Pogled na mesto

Zastava

Grb
Vzdevek: Jekleno srce republike
Ostrava is located in Češka
Ostrava
Ostrava
Lega mesta na Češkem
Koordinati: 49°50′08″N 18°17′33″E / 49.83556°N 18.2925°E / 49.83556; 18.2925Koordinati: 49°50′08″N 18°17′33″E / 49.83556°N 18.2925°E / 49.83556; 18.2925
Država Zastava Češke Češka
Regija Moravsko-šlezijski okraj
Ustanovitev 1267
Upravljanje
 • župan Petr Kajnar (ČSSD)
Površina
 • mesto 214 km2
 • Metropolitansko obm. 3.896 km2
Nadmorska višina 260 m
Prebivalstvo (januar 2011)
 • mesto 310.464
 • Gostota 1.450 preb./km2
 • Metropolitansko obm.[1] 1.164.328
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 702 00
Spletna stran www.ostrava.cz

Ostrava (češko Ostrava) je tretje največje mesto na Češkem in druga največja urbana regija na Češkem. Je glavno mesto Moravsko-šlezijskega okraja.Leži ob sotočju rek Ostravice, Odre, Lučine in Opave. Na zgodovino in rast mesta je močno vplivalo črpanje in nadaljnja uporaba črnega premoga, kar je dalo mestu značilen igled industrijskega mesta. Od tod tudi vzevek "jekleno srce republike". Veliko industrijskih obratov je po padcu komunističnega režima propadlo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ostrava je bila nekoč pomembno križišče starih trgovskih poti, mimo nje je potekala tudi Jantarjeva pot. Arheološke raziskave so pokozale, da je bilo področje Ostrave stalno naseljeno že zadnjih 25.000 let. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1267. Do poznega osemnajstega stoletja je bila Ostrava majhno provinicialno mesto s približno tisoč prebivalci, ki so se ukvarjali predvsem z rokodelstvom.

Leta 1763 so bila odkrita velika nahajališča črnega premoga. Sledil je nenaden indrustrijski napredek in s tem povezan naval novih priseljencev v naslednjih stoletjih. V devetnajstem stoletju je bilo v okolici mesta odprtih nekaj rudnikov, kmalu pa se je razvila tudi pridelava jekla. Rast industrijske proizvodnje je omogočilo dokončanje železniške proge iz Dunaja, imenovane »Severna železniška proga Cesarja Ferdinanda« (»Kaiser-Ferdinands-Nordbahn«) v letu 1847.

V dvajsetem stoletju se je nadaljevala rast industrijske proizvodnje, s tem pa tudi rast prebivalstva in napredek na področju kulture. Med drugo svetovno vojno je Ostrava kot pomemben vir jekla za vojaško industrijo utrpela več močnih bombardiranj, zaradi česar je bilo mesto po koncu vojne močno uničeno.

Po revoluciji leta 1989 je mesto doživelo veliko sprememb. Leta 1994 so ustavili kopanje premoga, leta 1998 pa so zaprli večji del železarne Vítkovice blizu mestnega središča, kar je močno vplivalo na izboljšanje kvalitete zraka v mestu. Še vedno pa deluje tovarna Arcelor Mittal (bivša Nová Huť), ki močno onesnažuje območje Radvanice.

Župani[uredi | uredi kodo]

Obdobje Ime
1861–1864 Hermann Zwierzina
1864–1873 Alois Anderka
1873–1880 Konstantin Grünwald
1880–1888 Anton Lux
1888–1901 Adalbert Johanny
1901–1918 Gustav Fiedler
1918 Johann Ulrich (until 17 December 1918)
1918–1935 Jan Prokeš
1935–1939 Josef Chalupník
1939–1940 Josef Hinner
1940–1945 SS Sturmbannführer Emil Beier
1945 Josef Lampa (interim, for three weeks)
1945–1960 Josef Kotas
1960–1964 Jan Buchvaldek
1964–1968 Josef Kempný
1968–1971 Zdeněk Kupka
1971–1986 Eduard Foltýn
1986–1989 Bedřich Lipina
1989–1990 Lubomír Vejr
1990–1993 Jiří Smejkal
1993–2001 Evžen Tošenovský
2001–2002 Čestmír Vlček
2002–2006 Aleš Zedník
2006– Petr Kajnar

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Ostrava ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti:

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Larger urban zone, Eurostat 2003". Urbanaudit.org. Pridobljeno dne 2013-01-13. 
  2. ^ "Dresden - Partner Cities". © 2008 Landeshauptstadt Dresden. Pridobljeno dne 2008-12-29. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]