Stavanger

Stavanger kommune

Administrativna regija	Rogaland
Okrožje	Jæren
Občina	NO-1103
Administrativno središče	Stavanger
Župan (1995-)	Leif Johan Sevland (H)
Uradni jezik	Bokmål
Površina  - Skupaj  - Ozemlje  - Odstotek	Na 406. mestu 71 km² 68 km² 0,02 %
Prebivalstvo  - Skupaj (Po popis prebivalstva leta 2007|2007)  - Odstotek  - Sprememba (10 let)  - Gostota	Na 4. mestu 117.315 2,46 % 9,5 % 1.650/km²
Koordinate	58°57′N 5°43′E
www.stavanger.kommune.no Podatki Statističnega urada Norveške

Stavanger  je mesto in občina v administrativni regiji Rogaland ob jugozahodni obali Norveške. Je četrto največje mesto v državi.

Mesto samo je mešanica novega in starega. Zaradi bližnjega Natovega vojaškega oporišča se v mestu čuti tuj vpliv, kakor tudi zanimanja za nafto. Najstarejša katedrala na Norveškem, Stavanger domkirke, se nahaja v samem središču mesta. V Stavangerju je več lepih jezer, ki so priljubljene izletniške točke. Breiavatnet leži v samem mestu, Mosvatnet in Stokkavatnet pa zunaj.

Letališče Stavanger je oddaljeno 14 km od mestnega središča v občini Sola. Nogometno moštvo Viking F.K. igra v norveški prvi ligi (2004). Stavanger je bil leta 2008 kulturna prestolnica Evrope.

Zgodovina

Stavanger (staronorveško 'Stafangr', kar pomeni Staff-fjord) so ustanovili leta 1125, predvsem zaradi ustanovitve grofije. Stavanger je igral pomembno naselbinsko vlogo že pred tem. Veliko zgodovinarjev je ugotavljalo, da je bil Nord-Jæren gospodarsko in vojaško središče med leti 800 in 900 med zdužitvijo z ljudstvi v Hafrsfjordu. Stavaner je zrasel v središče civilne administracije in pomembno jugozahodno trgosvko mesto med leti 1100 in 1200.

Zgodovina mesta pozna dvige in padce. V mestu je globoko zakoreninjena religija in krščansko življenje. Glavne industrijske panoge so bile dolgo časa ladijski tovor, ladjedelništvo, industrija konzerv in pripadajoče dejavnosti.

Leta 1969 se zaradi odkritja nafte v Severnem morju začel nov razcvet mesta. Leta 2003 je bila Norveška tretja na svetu v izvozu surove nafte, za Saudovo Arabijo in Rusija. Proizvodnja nafte in plina v letu 2003 sta bili za Norveško zelo pomemben gospodarski del in sta veliko prispevali k državnemu dohodku. Vzporedno so se razvile še druge dejavnosti, med njimi strojna industrija. Delež naftne industrije je bil leta 2003 18,8 %, 45,9 % celotnega norveškega izvoza, 24,9 % celotnega državnega dohodka in 24,6 % vseh investicij.

Zaradi naglega razvoja naftne industrije so se zaposlitvene razmere in kulturno vzdušje v mestu zelo spremenile. Ljudje so postali bolj samozavestni, dvignil se je tudi podjetniški duh.