Andora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Principat d'Andorra
Principat Andore
Zastava Andore Coat of arms  Andore
Zastava
GesloVirtus Unita Fortior
(latinsko Vrlina združena je močnejša)
HimnaEl Gran Carlemany, Mon Pare
Lega Andore
Glavno mesto
(in največje mesto)
Andorra la Vella
42°30′N, 1°31′E
Uradni jeziki Katalonščina
Upravljanje parlamentarno soregentstvo
neodvisnost
 -  voda (%): zanemarljivo
Prebivalstvo
 -  ocena 2006: 71.201 (182.)
 -  štetje 2004: 69.150 
BDP (PKM) ocena 2003
 -  skupaj: $1.9 milijarde (183.)
 -  na prebivalca: $26.800 (nerazporejana)
Valuta Euro (€)Predloga:Fn (EUR)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .ad
Klicna koda +376
Pomni 1: pred 1999: Francoski frank in španski peseta. Manjše količine andorskega dinarja narejene po letu 1982.

Andora je neodvisna država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo. Ustanovljena je bila 8. septembra 1278 in je največja med šestimi najmanjšimi državami v Evropi in svetu.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Zemljevid Andore

Država leži v visokogorski dolini v Pirenejih. Več kot tretjina Andore leži nad zgornjo mejo gozdov. Najvišja gora je Coma Pedrose, visoka 2.946 metrov. Andora je ena izmed katalonskih dežel in edina, ki ni del kakšne druge države. Andora nima stoječih voda in obsega le 468 km².

Klima[uredi | uredi kodo]

Zaradi lege ima Andora relativno hladno gorsko podnebje. V januarju so povprečne temperature –7 °C, poleti se temperatura povzpne na 26 °C.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Satelitska slika Andore v marcu

Andora ima 69.865 prebivalcev (stanje julij 2004), od tega je:

Večina prebivalcev govori špansko (58 %), katalonsko govori 35 % prebivalcev, ostalih 7 % pa francosko.

Letni prirastek prebivalstva je 5,0 %. Povprečna življenjska doba je 80 let. Smrtnost dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %.

Večina prebivalcev pripada rimskokatoliški cerkvi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Andora je samostojna od časov Karla Velikega. Leta 1278 je bila ustanovljena kneževina brez kneza, vrhovna oblast je bila razdeljena (tako imenovan kondominium) med škofa iz Urgela (Španija) in grofa Foix (sedaj je pravni naslednik predsednik Francije).

Pravice soknezov izvajata dva pooblaščenca, ki pa nimata sedeža v Andori. Poslala sta zastopnika v Andoro in ta je imel nadzor nad zakonodajo in upravo. Letno je prejel simbolično dajatev za sokneza.

25. januarja 1981 je Vrhovni svet dolin (parlament) po 703 letih samostojnosti sprejel prvo ustavo, ki je uzakonila ustanovitev vlade in reformo uprave.

Do leta 1993 v Andori ni bilo delitve zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Šele ustava iz leta 1993 je uzakonila Andoro kot suvereno državo z demokratičnim parlamentarnim sistemom. Oba sokneza sta ostala vrhovna voditelja države (zastopa ju predstavnik). Izvršilna oblast pa je prešla na ministrskega predsednika, ki je odgovoren parlamentu.

Politika[uredi | uredi kodo]

Obstajajo tri stranke: Partit Liberal d'Andorra (PLA – Liberalna stranka Andore), Partit Socialdemocrata (PS – Socialdemokratska stranka) in Partit Democrata (PD – Demokratska stranka). Le del prebivalstva ima volilno pravico. Državljanstvo se lahko pridobi šele po 25 letih bivanja v Andori.

Andora se deli na sedem parròqies (dobesedno župnija, dejansko pa občina):

(Število prebivalcev: stanje 1. januar 2004)

Andora ni članica Evropske unije.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Andora nima praktično nobenih naravnih virov, razen morda vode. V preteklosti je bila Andora kljub gorski legi poljedelska dežela, sedaj se ukvarjajo pretežno z živinorejo. Dežela ima zelo razvit turizem, predvsem zimski. Na razpolago je približno 400 hotelov ter centrov za šport in razvedrilo.

Do leta 2002 sta bila edino uradno plačilno sredstvo francoski frank in španska pezeta, ki sta bila tako kot v Franciji in Španiji zamenjana z evrom. Ker ne pripada EU, je Andora znana kot davčna oaza. Mnoga podjetja, ki imajo tu samo poštni predal, uživajo prednost nizkih davkov, turiste pa privlačijo nizke cene za alkohol, tobak in kozmetiko.

Družbeni bruto produkt znaša 1,2 milijarde euro (1996).

Kultura[uredi | uredi kodo]

Državni praznik je 8. september, Dan ustave pa 14. marec.

Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih radijskih postaj Sud Radio in Radio Andora, ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v Encamp in na Pic Blancu. Sprejem je bil možen v vsej Evropi.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]