Apolon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Apollo Belvedere

Apolon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je v grški mitologiji Zevsov in Letin sin ter Artemidin brat dvojček; bog svetlobe, pomladi, moralne čistoče in umetnosti, predvsem glasbe.

Apolon kot božanstvo[uredi | uredi kodo]

Apolon je bil kot bog glasbe pomembnejši od muz (pridevek Musagetes). Prinašal pa je tudi smrt in uničenje. Maščevanje je izvrševal s puščicami; tako je med trojansko vojno poslal kugo v tabor Grkov, ko so le-ti ugrabili hčerko Apolonovega svečenika in jo naredili za sužnjo. Pripomogel je tudi k smrti Ahila, saj je vodil Parisovo puščico.

Apolonu je bilo posvečeno svetišče v Delfih, najpomebnejše antično preročišče.

Apolonovo svetišče v Delfih

Razen v ljubezenskih zgodbah (npr. Apolon in Dafna) in zgodbi o glasbenem dvoboju s Panom, bogom pastirjev, nastopa v vseh zgodbah kot uničevalec.

Ubil je velikana Titiosa, ker je hotel posiliti njegovo mater in satirja Matrsyasa, ker je dovolil, da ga hvalijo, da igra lepše kot Apolon.

Dejanja[uredi | uredi kodo]

Prvo veliko dejanje v njegovem življenju je bila usmrtitev kače Python, sovražnice njegove matere. Ker je imela ta kača velike prerokovalske sposobnosti, je moral na Kreti opraviti očiščevalne obrede.

Uprl se je tudi očetu Zevsu. Ko je ta ubil sina Asklepiosa, se je Apolon maščeval z umorom kiklopov. Za kazen je zato moral delati v hlevih kralja Admetosa. Čuval je njegove krave. Ker je bil sprejet zelo prijazno, je poskrbel, da so vse živali povrgle dvojčke.

Znana dela o njem[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Slovar antične mitologije: http://www.modrijan.si/slv/Solski-program/Solski-program/Gradiva-za-ucitelje/Srednja-sola/latinscina/Slovar-anticne-mitologije