Jantar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jantar je fosilizirana smola. Starost jantarja je lahko do 260 milijonov let. Smola iz dreves se je na zraku strdila in s časoma fosilizirala, nemalokrat pa se je v smolo prilepil kakšen mrčes ali druga živalca. Taki košči jantarja so danes izredno dragoceni in cenjeni.

Izvor imena:

Večina poznavalcev meni, da izhaja ime jantar iz ne povsem pojasnjene litovske besede gintaras. Grški filozof Tales pa je odkril, da se nabije z električno negativnim nabojem, če ga podrgnemo z bombažno krpo – takrat so mu rekli elektron, kar je izvor besede elektrika.

Jantar je okamenela smola iglavcev nastala v sedimentnem okolju v obdobju terciarja in kolikor mi je znano, najstarejši dragoceni mineral v zgodovini človeštva. Pojavlja se v različnih, na površini pogosto razpokanih oblikah. Najpogosteje je rumen do oranžen, lahko pa je tudi zelen, vijoličast ali črn. Neredko vsebuje ostanke žuželk ali rastlin, kar je običajno lepo vidno, saj je jantar največkrat prozoren ali vsaj prosojen.

Nahajališča:

Največ jantarja prihaja iz Baltika (Poljska, Rusija), lep je tudi jantar iz Burme (burmit) in Sicilije (simetit). Ostala pomembnejša nahajališča jantarja so še v Mehiki, ZDA, Kanadi in Dominikanski republiki.

Možnosti zamenjave:

Zamenjava skorajda ni mogoča, je pa na trgu zelo veliko ponaredkov.

Ponaredki:

Jantar pogosto ponarejajo iz umetnih mas, včasih pa le »izboljšajo« pravega - ker je najbolj cenjen prozoren jantar, z različnimi postopki neprozornega »zbistrijo«. V ta namen ga »kuhajo«, pri čemer odstranijo plinaste in tekočinske vključke. »Kuhan« jantar spoznamo po značilnih okroglih tankih ploščatih napetostnih vključkih, ki jih pogosto vidimo s prostim očesom.

Jantar »narejen« iz umetne mase spoznamo tako, da se ga dotaknemo z razžarjeno iglo. Ponaredek zasmrdi po plastiki, jantar pa po kadilu. V nasičeni raztopini soli jantar plava, ponaredki pa potonejo.

Tradicionalna uporaba:

Kot zdravilni kamen in amulet ga uporabljajo že vsaj 7000 let. Simbolizira sonce in duhovno povezanost. Psevdo-Dionizij Areopagit je menil, da vsebuje jantar kvalitete zlata in srebra. V preteklosti so ga veliko uporabljali za lajšanje glavobolov, bolezni grla, ušes in oči. Vonj zažganega jantarja naj bi prinašal moč jasnovidnosti.

Včasih so magi jantar uporabljali za krepitev svojih obredov, zelo pa je bil znan obred, ki ga za zaščito uporabijo ljudje, ki menijo, da jih nekatere situacije in ljudje izčrpujejo, oziroma da so žrtve psihičnega napada:

V čistem in tihem prostoru prižgi belo svečo in sedi na pod. Okoli sebe naredi krog iz majhnih koščkov jantarja; pred tabo, znotraj tega kroga, naj bo tudi sveča. Zapri oči in vizualiziraj, kako plamen sveče hrani tvojo avro, jo krepi in dela neobčutljivo za vse zunanje vplive. Najbolje je, če vizualiziramo vdih energije plamena skozi temensko čakro, izdihnemo pa jo skozi vse pore in čutimo, da je z vsakim izdihom naša avra močnejša. Če je potrebno, postopek po nekaj dneh ponovimo.