Uho

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Uhó je živalski organ za zaznavanje zvoka, poleg tega pa ima tudi pomembno vlogo pri vzdrževanju ravnotežja in zaznavanju položaja telesa v prostoru. Izraz se uporablja bodisi za celoten sistem za zbiranje in zgodnjo obdelavo zvoka (začetni del slušnega sistema), bodisi samo za njegov zunanji vidni del. Različne živali imajo ušesa na različnih delih telesa.

Kako zaznamo zvok?[uredi | uredi kodo]

Ko zvočne zgoščine ali razredčine zanihajo bobnič, se valovanje prenese na slušne koščice (kladivce, nakovalce, stremence) in prek teh do polža. V polžu so številne slušne čutnice z mnogimi dlačnicami, ki se s pomočjo pretakanja tekočine v polžu vzdražijo. Te dražljaji se prenesejo na čutilna živčna vlakna in potujejo po VIII. možganskem živcu (nervus vestibulocochlearis) do središča za sluh v možganih.

Uho rib[uredi | uredi kodo]

Pri ribah so ušesa pomembna zaradi ocene položaja telesa in gibanja. V posebnih votlinicah imajo ribe majhne kamenčke, imenovane ooliti, katerih gibanje ribam omogoča, da čutijo pospešek in presojajo svojo lego glede na težnost.

Uho sesalcev[uredi | uredi kodo]

Ear-anatomy.png
1. stena senčnice
2. sluhovod
3. uhelj
4. votlina srednjega uhlja
5. ovalno okence
6. kladivce
7. nakovalce
8. stremence
9. čutilo za ravnotežje
10. polž
11. slušni živec
12. troblja

Uho sesalcev sestavlja zunanje uho, srednje uho in notranje uho.

  • Zunanje uho sestavljata uhelj in sluhovod. Vloga uhlja je zbiranje zvočnega valovanja. Številni sesalci lahko uhlje premikajo in s tem osredotočijo svoje poslušanje na določeno smer, podobno kot lahko obračajo oči. Ljudje smo to lastnost večinoma izgubili. Iz uhlja vstopa zvočno valovanje v sluhovod, ki deluje kot resonator in ojačuje zvok s frekvencami v območju med 3 kHz in 12 kHz.
  • Srednje uho sestavljajo bobnič, kladivce, nakovalce, stremence in evstahijeva cev ali ušesna troblja.
  • Notranje uho pa sestavljajo organ za ravnotežje, polž in slušni živec.

Poškodbe in bolezni ušes[uredi | uredi kodo]

Nastanejo lahko sledeče poškodbe ali bolezni:

  • Ušesni čep: zaradi izločanja ušesnega masla (cerumna) v sluhovodu se maslo strdi. Ker maslo draži bobnič, lahko pride do občasne naglušnosti ali omotice. Maslo zdravniki odstranijo z izpiranjem sluhovoda ali s posebnimi inštrumenti. Včasih je potrebno nekajdnevno dajanje parafinskega olja v uho, da zmehča čep.
  • Vnetja: vnetni procesi se pogosto po Eustahijevi cevi prenesejo iz žrela v srednje uho in povzročajo vnetja v srednjem ušesu. Pogosto se pojavlja pri otrocih in je zelo boleče. Če je povzročitelj bakterija, ga zdravijo s sistemskimi antibiotiki.
  • Poškodbe bobniča: Poškodbe bobniča povzročajo npr. udarci v glavo, zelo glasni poki, kričanje, glasna glasba, promet, slaba prekrvljenost.
  • Naglušnost: je okvara v zaznavanju zvoka, lahko nastopi s starostjo, ker stik med stremencem in membrano poapni, lahko pa je že prirojena. Hrup negativno vpliva na živčni sistem, lahko pride do neugodnega počutja, in pomanjkanja koncentracije. Hrup med 90-120 decibelov povzroči začasno naglušnost.
  • Oglušelost: nastane, če si dolgo izpostavljen hrupu, 85 decibelov je dovoljena jakost zvoka. Oglušeli ljudje pri tem po navadi uporabljajo slušne aparate.
  • Poškodbe notranjega ušesa: so poškodbe, ki povzročajo motnje v ravnotežju. Znaki so: vrtenje v glavi,...