Spodnja Germanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Spodnja Germanija
Provincia Germania Inferior
83–475
Provinca Spodnja Germanija na karti Rimskega cesarstva okoli leta 117
Glavno mesto Colonia Claudia Ara Agrippinensium (CCAA)
Vlada Ni opredeljeno
Zgodovinsko obdobje antika
 -  ustanovljena po galskih vojnah 83
 -  Galsko cesarstvo 260-274
 -  Druga Germanija 395
 -  Frankovsko cesarstvo 475
Danes del Zastava Belgije Belgija
Zastava Luksemburga Luksemburg
Zastava Nemčije Nemčija
Zastava Nizozemske Nizozemska
Karta Rimskega cesarstva v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138), na kateri je spodnje Porenje prikazano kot provinca Spodnja Germanija, v kateri so bile nastanjene tri legije

Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja-Vestfalije zahodno od Rena.

V provinci so bila naslednja velika naselja: Castra Vetera in Colonia Ulpia Traiana, obe v bližini sedanjega Xantena, Coriovallum (Heerlen), Albaniana (Alphen aan den Rijn), Lugdunum Batavorum (Katwijk), Forum Hadriani (Voorburg), Ulpia Noviomagus Batavorum (Nijmegen), Traiectum (Utrecht), Atuatuca Tungrorum (Tongeren), Bona (Bonn) in Colonia Agrippinensis (Köln), ki je bil glavno mesto province.

Armada Spodnje Germanije, poznana iz napisov EX.GER.INF. (Exercitus Germania Inferior - armada Spodnje Germanije), je imela več legij, med katerimi sta bili najbolj stalni I. legija Minervia in XXX. legija Ulpia Victrix. Rimsko ladjevje (Classis Germanica), ki je patruljiralo po Renu in ob obali Severnega morja, je bila zasidrano v Castri Veteri in kasneje v Agrippinensisu.

Prvi spopadi med rimskim ladjevjem in ljudstvi iz Spodnje Gemanije so se začeli med Cezarjevimi galskimi vojnami. Cezar je regijo napadel leta 57 pr. n. št. in v naslednjih treh letih uničil več plemen, med njimi tudi Eburone in Menapijce. Cezar jih je prišteval h germanskim plemenom, čeprav so bila verjetno keltska ali mešana keltsko-germanska. Germanski vpliv, večinoma preko Tungrov, se je med rimsko okupacijo krepil, kar je nazadnje privedlo do popolne germanizacije keltskih plemen v Spodnji Germaniji.

Prva rimska naselja v Spodnji Germaniji so se začela graditi okoli leta 50 pr. n. št.. Regija je prvotno spadala v Belgijsko Galijo. Rimska provinca je postala okoli leta 80 ali 83, kasneje pa je postala cesarska provinca.

Po dokončni razpustitvi je postala jedro Frankovskega kraljestva.

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Jona Lendering, De randen van de aarde. De Romeinen tussen Schelde en Maas, Amsterdam, 2000.