Sefardski Judje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Imigracije Sefardskih Judov

Sefardski Judje ali Sefardi predstavljajo eno izmed glavnih etničnih ločin judovske skupnosti.

V osnovi se izraz nanaša na Jude ki izvirajo iz Iberskega polotoka, zlasti Španije. Celotna skupnost Sefardov je bila leta 1492 iz omenjenega območja pregnana. Večji del se je izselil na sever Afrike, manjši del pa po različnih delih Evrope, Bližnjega vzhoda, preostanka Azije in ostalih delov sveta. Manjši del Sefardov je na Iberskem omočju ostal, po tem ko je med špansko inkvizicijo prisilno konvertiral v Krščanstvo, pri čemer je večina spreobnjencev skrij nadaljevala s prakticiranjem Judovstva. Izraz Sefard se nanaša tako na potomce izseljenih španskih in portugalskih Judov, kot tudi na potomce ostalih spreobrnjencev.

Branje Tore v sefardski sinagogi

Sefarde in Aškenaze, drugo veliko judovsko etnično skupino, ločijo številne kulturne, verske in ostale navade. Tradicionalna jezika Sefardov sta Ladino in Judeo-Španščina.

Večina Sefardov danes živi v Izraelu, kjer z okoli dvema milijonoma tvorijo polovico judovske skupnosti. Največje sefardske skupnosti so še v Franciji, Združenih državah Amerike, Kanadi, Argentini in Brazliji.
Številčno najmočnejša sefardska skupnost v bližini je bila v Sarajevu, kjer je leta med skupno 70.000 prebivalci Sarajeva živelo 10.000 Sefardov. Danes v mestu živi nekaj sto Sefardov. Na Hrvaškem sefardska skupnost šteje do nekaj sto pripadnikov. V Dubrovniku je najstarejša sefardska sinagoga na svetu. V Sloveniji živi do nekaj deset sefardskih Judov.


Viri[uredi | uredi kodo]